Praznik brez partizanskih praporov

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 22. junij 2012 / 06:00

Drevi bo v Ljubljani osrednja proslava ob dnevu slovenske državnosti. Na njej ne bo zastavonoš borčevskih organizacij, ker niso bili povabljeni.

Konec tedna je svetovna javnost napeto pričakovala, kako se bodo razpletle vnovične volitve v Grčiji. Izteklo se je s tesno zmago desnice. Nekateri pa se raje kot z Grčijo in z njo povezano finančno stabilnostjo Evrope ukvarjajo z nogometom in z razpleti tekem na evropskem nogometnem prvenstvu. Ali pa s hokejem, zlasti ker se je te dni v domovino vrnil junak Anže Kopitar iz moštva Los Angeles Kings, ki je v ameriški ligi NHL prejšnji teden osvojila Stanleyjev pokal. Žal pa je naše življenje odvisno tudi od manj prijetnih stvari. V teh dneh se odloča o usodi 1,3 milijarde vrednega projekta TEŠ 6, namreč o državnem poroštvu za posojilo Evropske investicijske banke. Napovedi dveh pomembnih reform, tiste na trgu dela in pokojninske reforme (in sindikalno razmišljanje o možnosti referenduma), pa zbujajo skrb najširšemu krogu ljudi, saj se bosta dotaknili vseh generacij in družbenih slojev. Tako kot se nas je dotaknil nedavno sprejeti super varčevalni zakon.

Konec meseca, ki je za upokojence zaradi datuma izplačila pokojnin najljubši del meseca, bodo ravno ti dodobra začutili njegove učinke. Po zakonu o uravnoteženju javnih financ se namreč znižujejo pokojnine približno 26 tisoč upokojencem, za katere denar zagotavlja državni proračun. Poleg tega zakon omejuje rekreacijski dodatek, ki ga letos ne bodo prejeli upokojenci s pokojninami, večjimi od 622 evrov, upokojenci pod tem zneskom pa znižanega. Upokojenski »regres« po novem bo izplačan julija. Predlagatelji zakona so zatrdili, da gre za začasen ukrep, upokojenci pa lahko le upajo, da bo to držalo.

Ljubo Jasnič ostaja v strankinem vrhu

V stranki DeSUS, ki se ima za stranko upokojencev, pa je predsednik Karl Erjavec prepričan, da so v vladni koaliciji dobro zastopali interese upokojencev in vsaj tistim z najnižjimi prejemki ubranili letni rekreacijski dodatek. Toda v teh dneh se v DeSUS-u niso toliko ukvarjali s položajem upokojenskega stanu kot sami s seboj. V sredo je zasedal svet stranke, ki je odločal o glavnem sekretarju Ljubu Jasniču. Erjavec ga je nameraval zamenjati in na njegovo mesto postaviti Nika Abrahamsberga, in sicer zaradi Jasničeve preobremenjenosti. Kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade naj bi imel namreč toliko dela, da mu je zmanjkovalo časa za stike z lokalnimi odbori stranke. V nekaterih lokalnih odborih so izražali nezadovoljstvo z vodstvom stranke že od njenega vstopa v desno koalicijo, pozneje pa tudi zaradi afere s poslancem Simčičem. Na svetu stranke pa Erjavec ni predlagal Jasničeve razrešitve, pač pa so člani razpravljali o tem, kako zagotoviti nemoteno delo stranke. Sklenili so, da Jasnič ostane na svojem položaju, najverjetneje pa se bo odpovedal funkciji državnega sekretarja v kabinetu premierja. Tudi izrednega kongresa DeSUS-a, ki so ga najglasneje zahtevali v dolenjskem odboru stranke, ne bo. Redni bo maja ali junija prihodnje leto, dotlej pa Karl Erjavec ostaja predsednik.

Varčevanje v šolah

Združevanje šol še kar odmeva, minister za izobraževanje Žiga Turk pa se za te odločitve zagovarja v javnosti in pred sindikati. Dvajset šol se bo združilo, odvečni bodo nekateri ravnatelji, knjižničarji, nekateri svetovalni in administrativni delavci. Prihranek bodo šole lahko uporabile za izboljšanje programov. Šolski sindikat pa ministrstvu očita, da bo s spremenjenim pravilnikom o šolskem koledarju prizadelo šolarje in starše. Podaljšano bivanje naj bi bilo poslej končano do 15.45. To ne bo pomenilo, da se šolska vrata takrat zaprejo, zatrjuje minister Turk. Pač pa bodo delo v šoli organizirali tako, da ne bo hkrati potekalo podaljšano bivanje in interesne dejavnosti in da se ne bosta z otroki ukvarjala po dva učitelja hkrati. Minister se zagovarja tudi zaradi plač ravnateljev, češ da niso previsoke, ne zagovarja pa izenačevanja plač v šolstvu in mu je žal, da dobri ne morejo zaslužiti več, ni pa mehanizma, da bi slabe delavce lahko odpuščali.

Prapori z zvezdo nezaželeni

V ponedeljek praznujemo dan slovenske državnosti. Potem ko so se polemike razvnemale že ob kulturnikih, ki naj bi zaradi domoljubja brezplačno sodelovali pri izvedbi osrednje državne proslave, se je sedaj zapletlo pri praporih, ki bodo na prireditvi plapolali na Trgu republike. Koordinacijski odbor za državne proslave namreč nanjo ni povabil praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Zveze društev General Maister, Društva za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske in Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. Vlada to utemeljuje z naravo državnega praznika, ki slavi slovensko osamosvojitev, in bodo zato na njej sodelovali le praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitve, ki na uniformah in zastavah nosijo simbole samostojne države Slovenije. Borci in vojni invalidi zoper tako odločitev ostro protestirajo, saj brez partizanskega boja in zmage leta 1945 tudi slovenske osamosvojitve leta 1991 ne bi bilo. Na desnici pa takšno odločitev povsem razumejo: mlade krščanske demokrate moti zvezda na borčevskem praporu, ki, kot pravijo, »na slovenski zastavi nima kaj iskati«, saj je pod njo jugoslovanski agresor leta 1991 hotel pokoriti Slovenijo.

Kandidati za jesenske predsedniške volitve pa so vse bolj aktivni. Aktualni predsednik države Danilo Türk je bil minulo soboto kar na treh gorenjskih dogodkih: srečanju planincev, spominski slovesnosti nekdanjega taborišča v Podljubelju in pri kuhanju tržiških bržol, sredi tedna pa na odprtju helikopterskega pristajališča na jeseniški bolnišnici. Njegov protikandidat Milan Zver pa bo navzoč vsaj na dveh gorenjskih proslavah ob dnevu državnosti, v Radovljici in Vogljah.