Povezani v druženje in aktivnost

Društvo diabetikov Tržič je organiziralo 11. Merčunov dan in praznovanje 15-letnice društva, ki ima danes 362 članov. Oba dogodka sta bila odlično obiskana.

Društvo diabetikov Tržič organizira vsako leto tretjo soboto v juniju Merčunov dan kot spomin na prof. dr. Ljudevita Merčuna, ki je 20. junija 1954 umrl na poti na Storžič. Prof. Merčun je bil zdravnik, ki je začel natančneje proučevati zdravljenje sladkorne bolezni in je bil prvi, ki se je zavzeto lotil problematike dela s sladkornimi bolniki. »Na enem od srečanj predsednikov slovenskih društev diabetikov je Jože Snoj predlagal, da bi naše društvo poimenovalo enega od svojih pohodov po njem. Tako smo že leta 2002 organizirali prvi Merčunov pohod, nanj pa povabili tudi Merčunove sorodnike. Z njimi imamo stike preko najmlajše Merčunove hčerke Maje. Prelomnica pri organizaciji je bila leta 2004, ko smo ob 50-letnici Merčunove smrti skupaj z Zvezo društev diabetikov odkrili spominsko ploščo na skali, kjer je dr. Merčun umrl na poti na Storžič,« je povedal eden od ustanovnih članov Društva diabetikov Tržič in še vedno aktiven član Marijan Špehar. Triindvajset pohodnikov, med njimi tudi člani družine dr. Merčuna, je v soboto z vodnico Alenko krenilo proti spominski plošči, ki je na okoli 1700 metrih višine pod Storžičem. »Pot nas je vodila po gozdu, ki nas je varoval pred vročino. Opazovali smo naravo, ki nam je na teh višinah postregla z obilico pisanega cvetja in s ptičjim petjem. Zavedali smo se vsakega vdiha čistega zraka in čudovitih pogledov daleč naokoli. Pri spominski plošči smo se malo odpočili, položili venec,« je povedala udeleženka pohoda Lea Jang.

Kar devetdeset pohodnikov pa se je v soboto odločilo za rekreativni pohod od gasilskega doma v Lomu pod Storžičem do jezu, ki ga uporabljajo za delovanje električne centrale. »Pot je vodila naprej do Hariževe kmetije, kjer so naši pohodniki stalni gostje in vedno dobrodošli. Po krajšem počitku in okusnem golažu so pot nadaljevali do bližnje kmetije Odričar, kjer jim je gospodar Janez Godnov pokazal, kaj proizvaja v svojem podjetju; z njegovimi sekanci se ogrevajo osnovnošolci šole v Lomu. Pohodniki so se napotili še do domačije znanega lomskega kulturnika Janeza Slaparja. Sledil je sprehod skozi Pekel in bil je čas, da se vsi spet zberejo pri gasilskem domu v Lomu,« je povzela predsednica Društva diabetikov Tržič Ana Marija Hafner.

Po obeh pohodih so člani društva z gosti v dvorani gasilskega doma v Lomu praznovali 15-letnico samostojnega delovanja; podelili so priznanja ob jubileju, z lepo zapeto pesmijo so praznovanje popestrili bratje Zupan ml. ter s skečem skupina Leske. »17. junija 1997 smo ustanovili samostojno društvo (prej so delovali kot enota kranjskega društva, op. a.). Že na ustanovnem občnem zboru smo pridobili 42 novih članov,« je povedala Ana Marija Hafner in povzela aktivnosti v društvu, ki so se začele z merjenji, rekreativno dejavnostjo, nadaljevale z organizacijo prvega srečanja gorenjskih diabetikov v Jelendolu, organizacijo kuharskih delavnic zdrave prehrane v sodelovanju s kliničnim dietetikom Jožetom Lavrincem, organizacijo Merčunovih pohodov, povezovanjem z drugimi gorenjskimi društvi, izdajanjem biltena Sladke novice, odprtjem diabetološke ambulante v Tržiču, izleti in pohodi, predavanji v knjižnici dr. Toneta Pretnarja, okrevanja v zdraviliščih … Prvi predsednik društva je bil Janez Pretnar, nasledili so ga Marijan Bukovnik, Štefan Duša, Mirjana Eržen in Ana Marija Hafner.

Davek na sladke pijače

V Sloveniji je 136 tisoč sladkornih bolnikov. Jože Snoj, sladkorni bolnik in častni član Zveze društev diabetikov Slovenije je opozoril, da so na ravni države potrebni ukrepi, da bi se zmanjšali stroški zdravljenja diabetikov, med drugim predlaga uvedbo davka na sladke pijače, razen za nealkoholne pijače iz medu kranjske sivke. »Sladke pijače so eden od pomembnih vzrokov za debelost pri otrocih, davek na sladke pijače je na primer že potrdil francoski parlament,« je dejal Snoj in dodal: »Diabetiki moramo zdaj testne lističe za merjenje sladkorja v krvi v okviru novega cenovnega standarda doplačevati, kar pomeni, če nimaš denarja, boš opuščal potrebne kontrole, kar bo povzročalo zaplete pri bolezni in s tem večje breme zavarovalnici. Referenčnim ambulantam pa bi morali omogočiti brezplačno opravljanje presejalnega testa nog.«