Drastično znižanje podpor

Vlada je pred dnevi izdala uredbo o spremembah pri podporah proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov energije. Proizvajalci so zaskrbljeni, menijo namreč, da je to korak nazaj pri razvoju sončnih elektrarn in ogrožanje delovnih mest v panogi.

Kranj - V prvi polovici leta so odkupne cene za električno energijo, ki jo proizvedejo sončne elektrarne za 30 odstotkov nižje od izhodiščnih cen iz leta 2009. Za drugo polovico leta je bilo predvideno 40-odstotno znižanje, s 1. julijem se bodo cene znižale še bolj - za 52,45 odstotka od izhodiščnih leta 2009. Razlog za znižanje podpor proizvajalcem električne energije iz sončnih elektrarn je ugotovitev Javne agencije za energijo, da so se cene tehnologije za sončne elektrarne tako znižale, da se naložba po obstoječi podpori vrne že v sedmih letih, država pa podporo zagotavlja petnajst let.

V Združenju slovenske fotovoltaične industrije ugotavljajo, da je zaradi drastičnega znižanja odkupnih cen nastal nenaden zastoj: »Investitorji razmišljajo o prekinitvi sklenjenih pogodb o postavitvi sončnih elektrarn, ogroženih je tri tisoč delovnih mest.« Pristojnemu ministrstvu so poslali predloge za ublažitev hitre rasti investicij v sončne elektrarne, a na način, ki ne bi ogrozil zaposlenih v panogi.

»Ključni predlog se nanaša na spremembo velikostnih razredov fotovoltačnih proizvodnih naprav, od katerih je odvisna višina podpor. Sončne elektrarne na družinskih hišah so v Sloveniji trenutno povsem nezanimive, saj ne omogočajo sprejemljivih finančnih donosov. Trenutni predpisi enako obravnavajo elektrarne sestavljene iz treh ali štirih fotonapetostnih modulov in megavatne elektrarne, za katere potrebujemo več kot štiri tisoč modulov in najmanj sedem tisoč kvadratnih metrov prostora,« so ogorčeni v združenju.

Med bolj prepoznavnimi proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov v hidroelektrarnah in sončnih elektrarnah so Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektro Gorenjska (tudi člani združenja). Na Gorenjskem so postavili dvanajst sončnih elektrarn, ki na leto proizvedejo med 1.500 in 1.700 megavatnih ur električne energije.

Direktor Aleš Ažman meni, da je bila rast gradnje sončnih elektrarn v zadnjih dveh letih prehitra, posledično dolgoročno nevzdržna, a ga zaplet s podporami ni presenetil: »Drastično znižanje podpor za proizvedeno električno energijo iz sončnih elektrarn bo za posledico imelo močan upad investicij v nove elektrarne. Takšna nihanja pri podporah niso dobrodošla in predstavljajo težave pri poslovanju.«

Pri določitvi podpor si želi bolj fleksibilnega prilagajanja dejanskim razmeram na trgu. »V prihodnje bomo zato več aktivnosti posvetili storitvam monitoringa in vzdrževanja že zgrajenih sončnih elektrarn, ki jih je v Sloveniji že skoraj dva tisoč. Naša strategija se usmerja tudi na trge zunaj Slovenije, kjer so razmere za investiranja v izgradnjo sončnih elektrarn ugodnejše kot v Sloveniji,« je še povedal Ažman.

Koliko lahko nova uredba zaustavi načrte Elektro Gorenjska po zagotavljanju električne energije iz obnovljivih virov energije? Predsednik uprave Bojan Luskovec odgovarja, da je njihovo temeljno poslanstvo zagotavljati zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energije ne glede na vir: »Danes delež privzete električne energije iz obnovljivih virov v naši distribuciji znaša 14 odstotkov. Prizadevali si bomo za uresničitev cilja EU, po katerem naj bi z večanjem proizvodnih kapacitet, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, dosegli 20-odstotni delež. Žal to ni odvisno le od nas, temveč od strategije države na področju energetske dejavnosti.«