Hitri podplati, športni model

Danes, v petek, ob 17.30 bo v centru Krice Krace na ogled predstava Zakaj teče pes za zajcem Lutkovnega gledališča Nebo.

Ljudska pripoved Zakaj teče pes za zajcem ima vsaj petnajst zapisanih različic, a je v osnovi nekako taka: Zajec je nekoč prišel k psu čevljarju. »Gospod mojster, pomerite mi par čevljev. Silno me zebe.« Pes res sešije dobre čevlje. Zajec pride in jih pomeri. Ko pa je imel že oba čevlja obuta, pravi, da so dobri in steče skozi vrata v goščo, ne da bi se zmenil za plačilo. Pes jo ubere za njim. Od tistega časa še dandanes vsa pasja žlahta išče pobeglega zajca, da bi plačal čevlje. Pa ga ne more dobiti. Osnovna zgodba je silno kratka. Kako torej iz nje pripraviti lutkovno predstavo? Najboljši odgovor na to je nedvomno predstava Zakaj teče pes za zajcem lutkovnega gledališča Nebo, ki smo jo premierno videli v začetku novembra. V produkciji Foruma Ljubljana in koprodukciji Mini teatra jo je v režiji Ksenije Ponikvar pripravila preizkušena kranjska lutkarska ekipa. Animatorja Petra Stare in Andrej Štular pri snovanju predstave pogosto posegata po ljudskem izročilu. Kot meni slednji, zato ker so zgodbice humorne in otrokom razumljive ter kot take avtorju predstave omogočajo nadgradnjo in lastno interpretacijo besedila. »Živali imajo človeške lastnosti, hodijo po dveh nogah, imajo lastno pamet, različne značajske poteze, kot take pa omogočajo tudi nek nauk. Ne v stilu moralke, ampak nam povedo nekaj, kar še danes drži.« Da zajec beži pred psom namreč.

»Sama sebi nisem nikoli rekla režiserka, kot sta mi v procesu ustvarjanja predstave pravila Petra in Andrej. To naslavljanje sem jemala za šalo. Me je pa presenetilo, da jima je, oziroma nam je, uspelo vzpostaviti potrebno distanco, čeprav smo znanci, vsi lutkarji, ampak jaz sem bila tista, ki je predstavo gradila od zunaj. Vloge smo si dobro razdelili,« razmišlja režiserka Ksenija Ponikvar: »Zdi se mi, da prav Štularjeva specifična likovna govorica opredeljuje LG Nebo. Animatorja nista zavezana tehnologiji lutk, kar je dobro. Izbrali smo marionete s kratko navezavo in mislim, da smo jih dobro razigrali.«

Ustvarjalna ekipa je v zgodbo dodala še mucico, ki tako postavnemu in mladostnemu zajcu kot izkušenemu čevljarju psu s svojim koketiranjem uspešno »jemlje mero«. Vsak prizor med posameznimi liki ima svoj lasten zaplet in animatorja ga tudi uspešno razrešita. Vse do zaključka, ko zajec pobegne psu in ga ta ne more ujeti. Še danes ga lovi. Danes marionete sicer niso ravno najbolj popularne med lutkarji, Petra in Andrej pa odlično rokujeta z njimi in iz njih »izvlečeta« maksimum. »Marionete delajo vse, le obvladati jih moraš.« Kot že nekaj zadnjih predstav LG Nebo je tudi tokrat pomemben delež predstavi z avtorsko glasbo dodal Peter Kus. Poleg domislic in humornih elementov glasba močno pripomore k dramaturgiji predstave. Naj bodo to realni zvoki kot praskanje, šumenje, škripanje do zvokov, ki jih Kus ustvari z množico inštrumentov, kot so tolkala, harmonika, klarinet, klavir, kitara …

Avtorja se odlično počutita na odru, svoje dobro počutje prenašata na lutke, predstava v celoti pa na mlado gledalstvo. Priporočamo.