Napad lubadarja pojenjuje

Napad lubadarja, zaradi katerega so v zadnjih petih letih na Zgornjem Gorenjskem posekali skoraj 360 tisoč kubičnih metrov drevja, se umirja. V letošnjih prvih petih mesecih so odkrili osem tisoč kubičnih metrov novih "lubadark", lani v enakem obdobju dvajset tisoč.

Bled - Iglasti gozdovi se lubadarju ne morejo povsem izogniti, za blejsko gozdnogospodarsko območje, ki obsega gozdove na območju sedmih občin Zgornje Gorenjske, je normalna letna količina okoli deset tisoč kubičnih metrov. V blejski območni enoti zavoda za gozdove, ki »bedi« nad zgornjegorenjskimi gozdovi, ugotavljajo, da sta bili zadnji takšni normalni leti 2004 in 2005, kasnejše ujme - veter, sneg in žled pa so oslabile sestoje in ustvarile dobre razmere za pretirano razmnožitev lubadarja. Lastniki gozdov so v zadnjih petih letih (2007-2011) morali zaradi lubadarja posekati skoraj 360 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega v letu 2010 devetdeset tisoč »kubikov«, kar je rekord blejskega območja, in lani nekaj manj kot osemdeset tisoč.

Kako pa kaže letos? Kot je povedal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda, se lubadar le umirja, saj so v letošnjih prvih petih mesecih označili za posek in spravilo okoli osem tisoč kubičnih metrov drevja, lani v enakem obdobju pa približno dvajset tisoč. Visoke marčne temperature so sicer obetale nov, močan napad lubadarja na gozdove, a je potlej sledila precej vlažna spomlad. Takšno vreme je ugodno vplivalo na vegetacijo, ki je drevju dala moč, da se je lažje branilo »napadalcev«, hkrati je upočasnilo razvoj lubadarja, ki je bil tudi bolj izpostavljen boleznim in škodljivcem. »Največ problemov z lubadarjem pričakujemo v Radovni in na Jelovici, kjer je bilo lani tudi največ žarišč,« je dejal Avsenek in napovedal, da se bo letos količina od lubadarja napadenega drevja ne glede na poletne in jesenske vremenske razmere prepolovila in da se bo letošnja količina »lubadark« gibala od trideset do štirideset tisoč kubičnih metrov.

Gozdarje bodo letos pri obvladovanju lubadarja omejevali tudi varčevalni državni ukrepi. Zakon o gozdovih sicer določa, da lastnik, ko ugotovi lubadarja v gozdu, lahko sam poseka drevje in potlej o tem obvesti revirnega gozdarja, a praksa je praviloma takšna, da gozdar po tem, ko odkrije lubadarja, o tem obvesti lastnika gozda in mu izda odločbo o poseku in spravilu. »Po sprejetem rebalansu državnega proračuna, ki nas je zelo omejil z materialnimi stroški, je delo na terenu zelo negotovo,« je dejal Avsenek in dodal, da se jim zaradi tega povečujejo zaostanki pri rednem označevanju drevja za možni posek, da ni denarja niti za najnujnejše vzdrževanje gozdarskih objektov in da brez denarja za terensko delo ne bodo mogli pridobiti potrebnih podatkov niti narediti strokovnega gozdno gospodarskega načrta za eno od gozdarskih enot.