Gorski glavinec raste v višjih legah skoraj povsod po Sloveniji.

"Ta glavni" poleti

Moder je, kdor si je na domačem okrasnem ali zeliščnem vrtu omislil modri glavinec. Prelepi sinje modri cvetovi so namreč prava paša za oči, a še bistveno več od tega, modri glavinec je namreč že od nekdaj tudi cenjeno naravno zdravilo za - kaj drugega kot - oči.

Poleti na travnikih in poljih večkrat naletimo na navadni (Centaurea jacea) in poljski oz. travniški glavinec (Centaurea macroptilon), le redko pa na modri glavinec (Centaurea cyanus), ki je navduševal naše prednike, da so ga vedno znova sejali po zlatih žitnih poljih. Zaradi sredstev za uničevanje plevelov se je z njiv domala povsem poslovil. Sem in tja ga v družbi maka in kamilice morebiti srečamo le še na kakšnem nasipu ali gradbišču. Modri glavinec je v Sloveniji uvrščen na rdeči seznam praprotnic in semenk kot ranljiva vrsta. Zatorej kot smo že dejali - modri imajo modri glavinec na domačem vrtu.

 

Cel kup glavincev

Pri nas poleg že omenjenih srečamo še precej drugih vrst glavincev. Omenimo samo kranjski (Centaurea carniolica), alpski (Centaurea alpina), gorski (Centaurea montana), mehkodlakavi (Centaurea mollis), Triumfettijev (Centaurea triumfettii), ozkolistni (Centaurea pannonica) in Gaudinov glavinec (Centaurea gaudinii). Cvetovi glavincev so navadno rožnate, lila, modre ali rdečkaste barve. Najdemo pa tudi takšne z belimi ali rumenimi cvetovi - takšen je denimo alpski glavinec. Zanimivi za oči so tudi Triumfettijev, gorski in mehkodlakavi glavinec, ki imajo prelep rožnato–moder cvet. Gla­vin­ce uvrščamo v dru­ži­no ko­ša­ric (As­te­ra­ce­ae). Cve­ti­jo od za­čet­ka po­let­ja pa vse tja do ok­to­bra. Ko »vandramo« po hribih in travnikih, si jih naberimo za domov. V vazi namreč dolgo zdržijo, poleg tega pa prinašajo v hišo dušo cvetočih travnikov.

 

Modri

Ljudsko zdravilstvo je in še vedno posega v glavnem po modrem glavincu oz. plavici. Na dla­ka­vih, zgo­raj raz­vejenih steb­lih se raz­vi­je­jo ne­be­sno mo­dra koš­ka­sta soc­vet­ja. Barvilo, ki jim daje to čudovito barvo, se imenuje protocianin in ga vsebujejo tudi vrtnice, le da je pri njih rdeče barve. Razprte cvetne koške plavice nabiramo čez celo poletje in jih hitro posušimo, da ne zbledijo.

 

Za zdrave oči in mladostno kožo

Srednjeveški človek je modri glavinec pogosto in s pridom uporabljal pri boleznih oči. Veljalo je celo, da kdor si je z njim namazal oči, naj bi bil celo leto zaščiten pred očesnimi težavami. Čaj iz modrega glavinca se v ljudskem zdravilstvu uporablja proti vnetju oči in očesne veznice. Spodbuja tudi izločanje urina, zaradi česar pride prav pri obolenjih ledvic in mehurja, pa tudi pri težavah z jetri, žolčem in sklepi. V pomoč je še proti prhljaju, temenicam in pri obolenjih kože. Uporabljajo naj ga tudi ljudje, ki imajo težave s suho in starikavo kožo, ter tisti, ki imajo zabuhle in otekle oči. Svoj čas so zmečkane cvetove polagali na rane.

 

Čaj in kapljice

Čaj lahko pripravimo v obliki poparka: s skodelico vrele vode prelijemo eno žličko posušenih cvetov. Spijemo po eno skodelico čaja pol ure pred obroki. Lahko pa se odločimo tudi za preliv: cvetove za nekaj ur namočimo v hladni vodi, precedimo in rahlo segrejemo, a ne do vretja. Modri glavinec pogosto mešamo tudi z drugimi zelišči, saj je v čajnih mešanicah predvsem čudovit barvni dodatek. Samostojen čaj iz modrega glavinca ima blag, precej neizrazit okus, zato ga je modro mešati z aromatičnimi zelišči. Da ne pozabimo na najpomembnejše - na kapljice proti očesnim vnetjem in za krepitev oči. Pripravimo jih tako, da v liter vode vržemo slabo pest glavinčevih cvetov, jim pustimo pet minut vreti, nato pa še pol ure stati.

 

Če je pomagal Ahilu …

Pa se za konec pomudimo še pri botaničnem imenu glavincev. Ime centaurea naj bi ta rod dobil po kentavru Hironu, bitju z deloma konjskim in deloma človeškim telesom. Hiron je grškega junaka Ahila podučil, kako se s pripravkom iz plavice in rmana celi rane. Modri glavinec je denimo krasil tudi lase grški boginji žetve Ceres.

 

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 3. september 2013 / 12:09

Ponoči hodila po avtocesti

Voklo - Kranjski policisti so v noči z nedelje na ponedeljek (okoli 4.30) na gorenjski avtocesti pri Voklem obravnavali 39-letno Ljub­ljančanko, ki je neosvetljena hodila po avtocesti. Ugo...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 17:41

Z glasbo v novo leto

Prehod v novo leto v Škofji Loki je bil glasbeno barvit: na Starološkem trgu, kjer bodo danes nastopile Grudnove Šmikle, se je predstavila družina Hawlina, iskriv koncert Uroša Perića in Primoža Graši...

Šport / torek, 6. januar 2015 / 16:49

Čebaškova odlično začela, slabše nadaljevala

Kranj – Minuli konec tedna se je s tekmo v Oberstdorfu začel 9. Tour de ski za smučarske tekače in tekačice. Na uvodni tekmi, trikilometrskem prologu, je Alenka Čebašek (TSK OGP GRAD Bled) osvojila...

Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 15:27

Brez labodov ne gre

Zmagovalec priljubljenega jesenskega kuharskega šova Valerio Lutman iz Šempetra pri Gorici je kuhal na Gorenjskem. Tokrat se je v Kranjski Gori z menijem s štirimi hodi predstavil prvič.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Anine jaslice se rojevajo

Ana Korenč iz Virmaš oblikuje jaslice iz gline že dvajset let, ko je zaradi bolezni ostala doma. Njene jaslice so tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Marsikaj že zdaj zmorejo same

V decembru se je zaključil zanimiv enoletni projekt Program spodbujanja socialne vključenosti žensk – državljank tretjih držav na območju Kranja – Zmorem sama. Poudarek so dali znanjem, ki povečujejo...