Gorski glavinec raste v višjih legah skoraj povsod po Sloveniji.

"Ta glavni" poleti

Moder je, kdor si je na domačem okrasnem ali zeliščnem vrtu omislil modri glavinec. Prelepi sinje modri cvetovi so namreč prava paša za oči, a še bistveno več od tega, modri glavinec je namreč že od nekdaj tudi cenjeno naravno zdravilo za - kaj drugega kot - oči.

Poleti na travnikih in poljih večkrat naletimo na navadni (Centaurea jacea) in poljski oz. travniški glavinec (Centaurea macroptilon), le redko pa na modri glavinec (Centaurea cyanus), ki je navduševal naše prednike, da so ga vedno znova sejali po zlatih žitnih poljih. Zaradi sredstev za uničevanje plevelov se je z njiv domala povsem poslovil. Sem in tja ga v družbi maka in kamilice morebiti srečamo le še na kakšnem nasipu ali gradbišču. Modri glavinec je v Sloveniji uvrščen na rdeči seznam praprotnic in semenk kot ranljiva vrsta. Zatorej kot smo že dejali - modri imajo modri glavinec na domačem vrtu.

 

Cel kup glavincev

Pri nas poleg že omenjenih srečamo še precej drugih vrst glavincev. Omenimo samo kranjski (Centaurea carniolica), alpski (Centaurea alpina), gorski (Centaurea montana), mehkodlakavi (Centaurea mollis), Triumfettijev (Centaurea triumfettii), ozkolistni (Centaurea pannonica) in Gaudinov glavinec (Centaurea gaudinii). Cvetovi glavincev so navadno rožnate, lila, modre ali rdečkaste barve. Najdemo pa tudi takšne z belimi ali rumenimi cvetovi - takšen je denimo alpski glavinec. Zanimivi za oči so tudi Triumfettijev, gorski in mehkodlakavi glavinec, ki imajo prelep rožnato–moder cvet. Gla­vin­ce uvrščamo v dru­ži­no ko­ša­ric (As­te­ra­ce­ae). Cve­ti­jo od za­čet­ka po­let­ja pa vse tja do ok­to­bra. Ko »vandramo« po hribih in travnikih, si jih naberimo za domov. V vazi namreč dolgo zdržijo, poleg tega pa prinašajo v hišo dušo cvetočih travnikov.

 

Modri

Ljudsko zdravilstvo je in še vedno posega v glavnem po modrem glavincu oz. plavici. Na dla­ka­vih, zgo­raj raz­vejenih steb­lih se raz­vi­je­jo ne­be­sno mo­dra koš­ka­sta soc­vet­ja. Barvilo, ki jim daje to čudovito barvo, se imenuje protocianin in ga vsebujejo tudi vrtnice, le da je pri njih rdeče barve. Razprte cvetne koške plavice nabiramo čez celo poletje in jih hitro posušimo, da ne zbledijo.

 

Za zdrave oči in mladostno kožo

Srednjeveški človek je modri glavinec pogosto in s pridom uporabljal pri boleznih oči. Veljalo je celo, da kdor si je z njim namazal oči, naj bi bil celo leto zaščiten pred očesnimi težavami. Čaj iz modrega glavinca se v ljudskem zdravilstvu uporablja proti vnetju oči in očesne veznice. Spodbuja tudi izločanje urina, zaradi česar pride prav pri obolenjih ledvic in mehurja, pa tudi pri težavah z jetri, žolčem in sklepi. V pomoč je še proti prhljaju, temenicam in pri obolenjih kože. Uporabljajo naj ga tudi ljudje, ki imajo težave s suho in starikavo kožo, ter tisti, ki imajo zabuhle in otekle oči. Svoj čas so zmečkane cvetove polagali na rane.

 

Čaj in kapljice

Čaj lahko pripravimo v obliki poparka: s skodelico vrele vode prelijemo eno žličko posušenih cvetov. Spijemo po eno skodelico čaja pol ure pred obroki. Lahko pa se odločimo tudi za preliv: cvetove za nekaj ur namočimo v hladni vodi, precedimo in rahlo segrejemo, a ne do vretja. Modri glavinec pogosto mešamo tudi z drugimi zelišči, saj je v čajnih mešanicah predvsem čudovit barvni dodatek. Samostojen čaj iz modrega glavinca ima blag, precej neizrazit okus, zato ga je modro mešati z aromatičnimi zelišči. Da ne pozabimo na najpomembnejše - na kapljice proti očesnim vnetjem in za krepitev oči. Pripravimo jih tako, da v liter vode vržemo slabo pest glavinčevih cvetov, jim pustimo pet minut vreti, nato pa še pol ure stati.

 

Če je pomagal Ahilu …

Pa se za konec pomudimo še pri botaničnem imenu glavincev. Ime centaurea naj bi ta rod dobil po kentavru Hironu, bitju z deloma konjskim in deloma človeškim telesom. Hiron je grškega junaka Ahila podučil, kako se s pripravkom iz plavice in rmana celi rane. Modri glavinec je denimo krasil tudi lase grški boginji žetve Ceres.

 

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Če bi hiša rasla, rasla ...

Če bi hiša rasla, bi rasla in rasla in bi morali ljudje kar naprej delati okna in vrata in bi imeli vedno manj denarja in ne bi mogli več plačevati delavcev. In res …...

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / torek, 11. november 2008 / 07:00

Obisk vulkanizerja

Ne glede na to, ali imamo zimske gume že nataknjene na platišča, je priporočljivo, da ob začetku uporabe obiščemo vulkanizersko delavnico in menjavo pnevmatik prepustimo strokovnjakom.

Avtomobilizem / torek, 11. november 2008 / 07:00

Posvečen cilj: Ohranitev prestola

Volkswagen postavlja na ceste šesto generacijo Golfa.

Prosti čas / torek, 11. november 2008 / 07:00

Prihaja Viktorija

Pozno jesenski program POP TV bo popestrila nova kolumbijska telenovela Viktorija (Victoria), ki na male zaslone prihaja v petek, 14. novembra, ob 17.05.

Kultura / torek, 11. november 2008 / 07:00

Berko v Železnikih in po svetu

V prenovljenem muzeju v Železnikih še do konca tedna najnovejša dela razstavlja slikar in grafik Berko.

Prosti čas / torek, 11. november 2008 / 07:00

Stefanovski premierno predstavil svoj novi album

Kitarski virtuoz Vlatko Stefanovski, sicer redni gost slovenskega glasbenega občinstva, je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani premierno predstavil svoj novi bluesovski album...