Ob obletnici Finžgarjeve smrti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 5. junij 2012 / 06:00

S slovesnostjo v Kulturnem domu na Breznici so v soboto zaznamovali petdeseto obletnico smrti rojaka, literata in duhovnika Frana Saleškega Finžgarja (1871-1962).

Breznica - V soboto je minilo petdeset let, odkar je v visoki starosti 91 let v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec, po poklicu pa duhovnik Fran Saleški Finžgar. Kot je na osrednji slovesnosti, ki so jo v spomin pisatelju, ki se je rodil v Doslovčah, pripravili njegovi rojaki, povedal slavnostni govornik, velik poznavalec slovenske književnosti dr. Miran Hladnik, je Finžgar eden izmed komaj kaj več kot trideset slovenskih klasikov in kot tak spada v njeno elito. »Njegov opus je velik petnajst debelih knjig, kar je na knjižni polici približno pol metra. Knjig sicer nisem tehtal, a vam zagotavljam, da za branje niso težke niti zatežene,« je v duhovitem nagovoru poudaril Hladnik in nadaljeval: »Finžgar je izbiral dovolj močne in etično razumljive teme, s katerimi je zadostil tako preprostim bralcem kot »sitnim« literarnim kritikom.«

V spomin Finžgarju so v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica v sodelovanju z občino Žirovnica pripravili vrsto prireditev. Že v petek so v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah predstavili knjigo Mohor in Korotan, v soboto so že v dopoldanskih urah na Breznici organizirali tek kulture, 1. tek Pod svobodnim soncem, ki se ga je udeležilo 74 tekačev. Osrednjo slovesnost so sprva načrtovali v vaškem jedru Finžgarjevih Doslovč, a so jo ob misli na gospoda Hudournika, tako je pisatelj v istoimenski mladinski povesti označil samega sebe, saj je po pripovedovanju pastirjev menda vedno, kadar je prišel v svojo kočo Murko pod Karavanke, s seboj prinesel tudi dež, v pričakovanju slabega vremena preselili v dvorano.

V bogatem programu so nastopili orgličarji iz Sore, mladi iz OŠ Žirovnica so v skeču obudili spomin na Finžgarjevo otroštvo v domači vasi, učenci OŠ Škofljica pa njegova prva duhovniška leta v Želimljah, Tone Kompare, župnik iz Trnovega, kjer je od leta 1918 do upokojitve 1936 služboval Finžgar, pa je spregovoril o njegovem prijateljevanju s Plečnikom. Svoje risbice na temo povesti Gospod Hudournik so razstavili otroci OŠ Fran S. Finžgar Lesce, nastopila je otroška folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Sore, kjer je Finžgar tudi služboval, Nataša Kokošinek iz Občinske knjižnice Jesenice pa je predstavila njegovo pravljico Kačja kraljica in povabila na ogled razstave na to temo v pisateljevi rojstni hiši. Strokovnjakinja za mladinsko literaturo dr. Mileva Blažić je spregovorila o motivih za njegovo Makalonco, ob zaključku pa so improvizatorji KUD-a Impromobile uprizorili pisateljev 35. rojstni dan v njegovi Murki. Župan Leopold Pogačar je spregovoril o pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine v Žirovnici in dodal, da mora njihova naravnost, neokrnjenost in zgodovina imeti tudi zgodbo. In ena žirovniških zgodb je tudi njihov Finžgar. Ali kot je v svoji besedi dejal dr. Milan Hladnik: »Moj prijatelj Miha Naglič je te dni v Gorenjskem glasu zapisal: ugasnite televizor in radio, prižgite si luč, vzemite v roke katero od Finžgarjevih knjig. Popolnoma se strinjam z njim.«