Kam se umakniti pred strelo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 2. junij 2012 / 06:00

Strela lahko udari tudi 16 kilometrov stran od nevihtnega oblaka, zato smo v njenem dosegu že, ko jo slišimo, in moramo poiskati varno zavetje.

Kranj - Tragičen dogodek izpred tedna dni, ko je zaradi udara strele na Sorškem polju umrl sprehajalec, nas je spomnil, da strele ne povzročajo samo gmotne škode, temveč lahko - sicer zelo redko - poškodujejo ali celo ubijejo tudi človeka. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) tako navajajo, da zaradi posledic udara strele v Sloveniji bolnišnice na zdravljenje sprejmejo eno do štiri osebe letno. »Pri ranjenih zaradi udara strele najpogosteje poročajo o zastoju srca in prenehanju dihanja, vendar ob ustrezni prvi pomoči večina preživi. Ocenjujejo, da je smrtnost od petnajst- do dvajsetodstotna. Poleg tega poškodovanci pogosto utrpijo opekline, okvare živčnega sistema, zlome kosti, izgubo sluha, vida, zmedenost, nezavest, izgubo spomina. Čeprav je ranjenec videti le osupel ali omamljen, nima pa vidnih poškodb, je treba poiskati zdravniško pomoč. Nekatere okvare notranjih tkiv, npr. živčevja, žil in srca, imajo lahko resne posledice, ki se pokažejo šele čez nekaj časa,« navaja Mateja Rok-Simon iz IVZ.

Strela lahko udari tudi 16 kilometrov stran od nevihtnega oblaka, zato smo v njenem dosegu že, ko jo slišimo, in moramo poiskati varno zavetje. Če od tedaj, ko strelo zagledamo, do trenutka, ko slišimo njen udar, mine manj kot trideset sekund, pomeni, da je nevihtni oblak le deset kilometrov stran in nam preti nevarnost. Če nas nevihta preseneti na prostem, poiščemo najbližje varno zatočišče, kot so npr. stanovanjska hiša, šola, trgovina, avtomobil s trdo streho, kombi, avtobus … »Kioski, nadstreški, odprte garažne hiše, šotori, steklenjaki in druga napol odprta ali majhna poslopja, ki nimajo električne in vodovodne napeljave, niso varna. Prav tako ne uporabljajmo radia ali telefona, saj strela lahko udari v anteno in nas rani,« opozarja Rok-Simonova. Če smo v vodi ali na čolnu, je treba vodo takoj zapustiti.

Če v bližini ne najdemo nobenega zatočišča, je treba poiskati čim nižji predel, npr. jarek ali strugo, in počepniti tako, da stojimo na tleh samo s stopali ali na prstih. Stopala naj bodo čim bolj skupaj. Glavo spustimo na kolena, zaprimo oči in si pokrijmo ušesa. Zavetja nikar iskati pod visokimi, samotnimi objekti, npr. pod drevesom ali manjšo skupino dreves, zato se v gozdu raje pomaknimo pod najnižja drevesa, opozarja Mateja Rok-Simon. Pomembno je tudi, da ne stojimo v bližini nahrbtnikov s kovinskim ogrodjem, ograj pod napetostjo ali kovinskih ograj, telefonskih priključkov ali drugih prevodnikov. V rokah ne smemo držati predmetov, ki prevajajo elektriko (npr. lopata).

Poleti, zlasti popoldne, so nevihte s strelo zelo pogoste tudi v gorah. Pomembno je upoštevati pravilo tridesetih sekund. Zavetje je najbolje poiskati v koči ali bivaku, proč od odprtih vrat in oken. Iskanje zavetja v majhnih, odprtih kočah ali bivakih lahko celo poveča tveganje zaradi stranskih tokov. »Ture ne smemo nadaljevati, dokler ne mine trideset minut, odkar smo videli zadnji blisk in slišali zadnji grom,« opozarja zdravnik in gorski reševalec Iztok Tomazin. Če nas nevihta zajame v gorah, se izogibajmo grebenom in vrhovom, posamičnim drevesom, daljnovodom in žičnicam. Območje gozda z nizkimi drevesi je varnejše kot na čistini, na odprtem pa je najbolje počepniti s koleni in stopali skupaj. »Sedenje na suhem nahrbtniku ali vrvi tudi lahko zmanjša možnost vpliva zemeljskih tokov. Ne smemo pa ležati na tleh. Prenosne telefone, radijske postaje in drugo elektronsko opremo moramo hraniti v središču nahrbtnika, da jih čim bolj zaščitimo pred razelektritvijo. Vse kovinske predmete (vponke, dereze, cepine, kline, smučarske palice itd.) moramo odstraniti in shraniti v varni razdalji,« svetuje Tomazin. Če nevihta zajame skupino ljudi, morajo ostati vsaksebi, da zmanjšajo število potencialnih ranjencev zaradi zemeljskih tokov in stranskih tokov med posamezniki.

Če nekoga udari strela, takoj pokličimo službo nujne medicinske pomoči, saj potrebuje takojšnjo pomoč. Ranjenec, ki ga je udarila strela, nima električnega naboja in se ga lahko takoj dotaknemo. Najbolje je, da ga prenesemo v varno zavetje, le če sumimo na poškodbo hrbtenice, poškodovanca ne premikamo.