ZX, kasetofon in domač televizor

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sobota, 2. junij 2012 / 06:00

V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so v torek odprli razstavo o razvoju računalniške kulture na Slovenskem GOTO1982. Od legendarnega ZX Spectruma do najsodobnejšega iPada.

Že ob bežnem pogledu na del razstave, kjer so predstavljeni prvi Sinclarjevi hišni računalniki, se mi je v mislih začel vrteti film, kako sva s sosedom s pomočjo kasetofona na njegov ZX Spectrum, ki mu ga je mama prinesla iz tujine (v takratni Jugoslaviji ga je bilo skoraj nemogoče kupiti), 'naloudala' igrico Hungry Horace in sva potem kar na zaslonu domačega televizorja celo popoldne s Horacijem po labirintu hrustala tiste češnje in jagode, vse dokler sva seveda imela še kakšno »življenje«. Vsaki končani igri je seveda sledila nova, samo Y (Yes) je bilo treba pritisniti, ko te je ZX vprašal, ali želiš novo igro.

Tako je bilo pred tridesetimi leti, ko so hišni računalniki spočetka služili predvsem za igrice in zabavo, kaj kmalu pa so jim sledili tudi uporabni in izobraževalni programi. Z računalniki XT in AT znamke IBM ter kasneje njihovimi tako imenovanimi kompatibilnimi računalniki se je začel nepredviden razvoj računalnikov tudi v poslovnem svetu, ta »čudežna škatla« pa je v novem tisočletju postala del našega vsakdana tako doma kot v službi, na poti, v prostem času … Računalnik je izum, ki je z izjemnim razvojem v zelo kratkem času korenito spremenil svet. Sprehod skozi zadnjih trideset in še nekaj več let razvoja računalništva si lahko privoščite na razstavi GOTO1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem, ki je od sredine tega tedna naprej na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.

Avtor projekta Peter Bezek iz Muzeja novejše zgodovine je pri snovanju razstave sodeloval z Računalniškim muzejem, Tehniškim muzejem Slovenije, muzejem Peek & Poke z Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki. »Razstava je postavljena kronološko od šestdesetih let pa vse do danes. Predstavljamo tako razvoj računalnikov v svetu kot tistih, ki so sad našega domačega znanja, na voljo pa so tudi delujoči računalniki, s katerimi bo zagotovo marsikdo potešil svoje spomine na osemdeseta leta,« je povedal Bezek in dodal, da je najstarejši eksponat razstave nemški kodirni stroj Enigma iz druge svetovne vojne. Nekaj posebnega je tranzistorski računalnik Zuse Z23 iz šestdesetih let, pa IBM 1130 iz sedemdesetih ter seveda hišni in osebni računalniki iz osemdesetih let, kjer se je zaustavljalo največ obiskovalcev.

Kot zapisano, je na ogled tudi skorajda celotna serija računalnikov Sinclair – od Z80 pa do Sinclair QL. Ob številnih nostalgičnih pogledih na legendarni ZX Spectrum sem srečal tudi Kranjčana Iztoka Zupana, ki je kot programer začenjal tudi s prvo generacijo hišnih računalnikov. »Prav za ZX Spectrum sem v začetku osemdesetih naredil program abeceda za otroke in z njim dobil prvo nagrado na natečaju, mislim, da takratne računalniške revije BIT. Kasneje smo izdali tudi kaseto z naloženim programom,« se spominja Zupan, me potegne v naslednjo sobo in mi pokaže računalnik Oric Nova, ki ga je takrat dobil za nagrado. Največkrat je bil problem predvsem v tem, da so si bili računalniki različnih firm povsem nekompatibilni med sabo. Vsak je imel drugačno programsko opremo in pri njenem prenosu so se pogosto pojavljale težave. »Po nagradi sem takoj dobil službo v Iskri Delta, kjer smo delali na domačih, za tisti čas zelo dobrih računalnikih z več procesorji. Doma pa sem imel majhno rusko televizijo, tipkovnico INES …,« se še spominja Iztok Zupan.

Na razstavi je na ogled prenosnik Osborne 1, ki velja za prvi prenosni računalnik sploh. Posebna soba bo namenjena razvoju računalništva v Sloveniji in Jugoslaviji, ko so računalnike izdelovali v podjetjih Iskra Delta, Gorenje, Kopa … Zanimiv je tudi prikaz razvoja trdih diskov, disket in drugih pomnilniških enot. Skozi celotno razstavo so na ogled filmski prispevki o razvoju in uporabi računalnikov. Razstava računalnikov ima tudi »sodobne prijeme«, saj si lahko obiskovalci s pametnimi telefoni ali tabličnimi računalniki preko brezžičnega omrežja s pomočjo QR kode na svojih napravah ogledajo dodatne vsebine in video posnetke. V Muzeju novejše zgodovine obljubljajo, da bodo vse do februarja prihodnje leto, ko bo razstava na ogled, pripravili tudi kopico spremljajočih dejavnosti.

Računalniki postajajo vse manjši, zmogljivejši in cenejši. Danes ni več področja človekovega delovanja brez računalniško podprte tehnologije. Zjutraj nas zbudi budilka na mobilnem telefonu, na njem pogledamo, kakšno bo vreme, preverimo elektronsko pošto in gremo v službo – kjer brez računalnika tako rekoč nimamo več kaj početi.