Javno-zasebno je zasilna rešitev

Gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Tržič je večletna želja in predvsem potreba. Župan Borut Sajovic je naklonjen javno-zasebnemu partnerstvu, direktor ZD Tržič Iztok Tomazin pa meni, da je to le zasilna rešitev.

Tržič – Zdravstveni dom (ZD) Tržič letos praznuje petdesetletnico delovanja, z rahlim povečanjem števila prebivalstva in potrebami zdravstva pa je postal premajhen. »Že tri leta se pogovarjamo o gradnji prizidka k ZD Tržič, v katerega bi z javno-zasebnim partnerstvom investirale tri zasebne zdravnice – dve splošni in ena otroška. Na občinskem svetu smo pred leti že sprejeli ustrezne sklepe, žal pa se zaradi še nesprejetega novega Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gorenjske lekarne gradnja prizidka odmika. Odlok je v prvi obravnavi že sprejelo sedemnajst gorenjskih občin, čakamo edino še na odločitev v Železnikih. Kje je problem? V ZD Tržič je del prostorov v lasti Gorenjskih lekarn, etažne lastnine in razmerja med lastniki pa zastarel obstoječi Odlok ne ureja in zato na občini ne moremo pridobiti gradbenega dovoljenja. Tudi zaradi tega, ker je bila koordinacija med občinami in Gorenjskimi lekarnami premalo intenzivna, smo pred približno dvema letoma najeli Inštitut za evropsko javno in gospodarsko pravo iz Maribora in šli predvsem na pobudo tržiške občine v pripravo novega Odloka,« je pojasnil župan Borut Sajovic.

Ker se odmika gradnja prizidka k ZD Tržič, so zasebne zdravnice občino obvestile, da razmišljajo o obnovi drugega objekta v Tržiču, zunaj lokacije ZD. »To nas je najprej sicer nekoliko presenetilo, vendar pa tudi vodstvo ZD Tržič opozarja, da javno-zasebno partnerstvo prinaša tako dobre kot slabe učinke za javno zdravstvo. Prepričan sem, da bomo do poletja sprejeli pravo odločitev,« je še poudaril Sajovic.

Direktor ZD Tržič dr. Iztok Tomazin je glede predvidene gradnje prizidka v javno-zasebnem partnerstvu povedal: »To je zasilna rešitev, a žal v trenutnih razmerah za občino očitno edina realna. Občina nima denarja, da bi sama zgradila prizidek, čeprav je po drugi strani praksa mnogih slovenskih občin, da gradijo v partnerstvu z ministrstvom za zdravje. Zasebni zdravnici, ki že imata ambulanti v zdravstvenem domu in plačujeta najemnino, želita investirati v prizidek k ZD. To je po eni strani v redu, ker bi tržiško zdravstvo ostalo na enem mestu, po drugi strani pa bi kot direktor javnega zdravstvenega doma v prizidku raje omogočil boljše razmere za delo zdravnikom, ki smo zaposleni v ZD. Zdaj si namreč po dva zdravnika splošne medicine deliva eno ambulanto, zasebnici pa imata že zdaj vsaka svojo najeto ambulanto.«

Dr. Tomazin ima doslej edini v Tržiču referenčno ambulanto, vendar je opozoril: »ZD Tržič je zaprosil za soglasje k trem referenčnim ambulantam, dobili smo samo eno. Obe zasebnici s koncesijo sta soglasje za referenčno ambulanto dobili. V trenutni situaciji smo s tem v deprevilegiranem položaju, ampak takšna je bila odločitev na ministrstvu.« Direktor ZD Tržič je še dejal, da je največja naložba v letošnjem letu nakup ultrazvočnega aparata, ki stane približno šestdeset tisoč evrov, od tega je 18 tisoč evrov obljubila občina, v prihodnjem letu pa načrtujejo nakup reševalnega vozila. »Največji problem v ZD ostaja reševalna služba. Zdravstvena zavarovalnica nam je vzela del programa za nujne reševalne prevoze, česar občani sicer ne čutijo, zdravstveni dom pa ta strošek finančno potaplja. Ne vem, koliko časa bomo to še zmogli.« Dr. Tomazin si zelo želi tudi širitve programa v reševalni in patronažni službi, kjer je največja podhranjenost s kadrom; zaposleni so že sedaj preobremenjeni.