Država talka policijskih sindikatov

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 25. maj 2012 / 06:00

Prejšnjo soboto naj bi že začel veljati varčevalni superzakon, a sta to preprečila oba policijska sindikata z vložitvijo pobude za referendum.

Policijska sindikata, ki še naprej vodita tudi stavko policistov, sta namreč v državni zbor vložila čez štiri tisoč podpisov za referendum o zakonu o uravnoteženju javnih financ. Predsednik državnega zbora Gregor Virant bi moral v tednu dni določiti rok za zbiranje 40 tisoč podpisov, kolikor jih je potrebno za referendum. Rok za zbiranje podpisov bi se iztekel 22. junija, referendum bi bil septembra. Zapisali smo bi, kajti ta teden se je zaradi grožnje z referendumom, ki visi nad državo, vlada mrzlično pogajala s sindikatoma o zahtevah policistov. Slednji so zahtevali popravek pri plačah najslabše plačanih policistov, izplačilo regresa, umik omejitev pri potnih stroških in izpolnitev stavkovnih zahtev izpred dveh let. Na vladni strani pa so zahtevali umik pobude o referendumu, ponudili posebno kolektivno pogodbo za policiste in zaposlene v organih za notranje zadeve, sicer pa naj dogovor s policisti ne bi smel porušiti dogovora z drugimi sindikati.

Do konca negotovost

Vse do včerajšnjega popoldneva ni bilo jasno, kako se bodo razpletle razmere, ko sta policijska sindikata »vzela vso državo za talko«, kakor se je izrazil Gregor Virant. Do dogovora naj bi prišlo že v sredo zvečer, a sta sindikata iskala soglasje še pri svojih organih, odločala je tudi vlada, pred podpisom dogovora pa sta se obe pogajalski strani zavili v molk in tako do konca redakcije informacije o tem, ali sta se strani sporazumeli in ne bo referenduma, nismo dobili.

Sto dni vladanja

V teh dneh je vlada zaokrožila prvih sto dni svojega vladanja. V običajnih razmerah velja, da vlado v prvih stotih dneh pustijo v miru delati, za vlado Janeza Janše, ki je državo prevzela v času krize, pa to ne velja. V tem času je napovedala in uzakonila stroge varčevalne ukrepe, doživela stavko javnega sektorja in sprejela rebalans proračuna. Ni pa ji doslej še uspelo, da bi uveljavila zlato fiskalno pravilo, ki ga želi zapisati v ustavo. Za to potrebuje široko soglasje in tudi sodelovanje opozicije, a do potrebnih 60 glasov v parlamentu nikakor ne pride. Ustavo pa skuša spremeniti tudi glede referendumov. Nared je že delovno besedilo, ki ga je predsednik državnega zbora Gregor Virant poslal predsednikom parlamentarnih strank, da se o njem izrečejo do konca tedna. Po njem naj bi referendum lahko zahtevalo le 40 tisoč volivcev, nič več pa poslanci ali državni svet. Referenduma ne bi moglo biti o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru kršenja človekovih pravic. Predlaga tudi kvorum: izid referenduma bi bil veljaven, če bi se ga udeležilo 40 odstotkov volivcev.

Da je kriza in da razmere v državi niso dobre, vemo že nekaj časa. Ta teden sta to potrdili še dve ustanovi, OECD in Evropska banka za obnovo in razvoj, ki sta napovedali, da se bo BDP še zniževal, letos za dva odstotka, prihodnje leto še za enega, in napovedali nujnost reform za povrnitev gospodarske rasti.

Z zatožnih klopi

Sicer pa je v središču tedenskega dogajanja Zoran Janković. V javnost je prodrl zaupni dokument davčne uprave, ki naj bi razkril sporne transakcije med Mestno občino Ljubljana in podjetji v lasti Jankovićeve družine. Odrejen je bil davčni nadzor, Durs pa je obvestil tudi tožilstvo, policijo in protikorupcijsko komisijo. Janković očitano zanika in trdi, da gre za politično gonjo zoper njega, ki da so jo politični nasprotniki napovedali že vnaprej. Še en očitek je uperjen v Jankovića v zvezi z ljubljansko Lekarno, kjer naj bi se del dobička neupravičeno usmerilo v proračun mestne občine. V zvezi s tem je ministrstvo za zdravje izvedlo upravni nadzor. V svoji stranki pa ima Janković še naprej vso podporo. Poleg vseh očitkov o nezakonitostih, ki so Zorana Jankovića doleteli ta teden, ga skupaj s še nekaterimi bremeni sodna preiskava zaradi domnevne zlorabe položaja iz časa, ko je bil še na čelu Mercatorja.

Ta teden je zaznamovalo še nekaj (nekdaj) uglednih posameznikov. Poslovnež Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave Merkurja, je na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer mu očitajo domnevno oškodovanje pri prodaji Merkurja na Primskovem. Šlo naj bi za devet milijonov evrov.

Komendskega župana Tomaža Drolca pa so v teh dneh obtožili ponarejanja listin.

Brejc zapustil stranko

Nekdanji vidni član SDS Miha Brejc je izstopil iz stranke. Odkar je pred lanskimi predčasnimi volitvami nastala Virantova lista, ga predsednik stranke Janez Janša ignorira, Brejc vodstvu stranke očita nekorektno ravnanje, stranka pa njemu, da je vpleten v »zaroto« pri nastanku nove stranke svojega zeta. Brejc to zanika. Pravi pa, da je vplival na to, da sta se SDS in Virantova lista združili v sedanji koaliciji.

Še eno novo ime se je pojavilo ta teden: predsednik uprave Mercatorja je po odstopu Žige Debeljaka in njegove uprave postal Toni Balažič.

Ni pa nov spor med Plesno zvezo Slovenijo in plesno šolo Urška glede maturantske četvorke. Sprti sta že nekaj let, novo je le to, da sta letos maturantski paradi priredili ločeno, eno prejšnji petek (v Ljubljani), drugo danes (v Ljubljani in večjih slovenskih mestih). Tipično slovensko, bi lahko rekli! Še dobro, da se vsaj maturantje požvižgajo na spore in v dogodku uživajo.