Iz leta v leto boljše ločevanje

Največ težav pri ločevanju odpadkov imajo stanovalci večstanovanjskih stavb. Nekaterim je vseeno, drugi ne vedo točno, v kateri zabojnik odložiti posamezne odpadke. Tudi na takšna vprašanja odgovarjata akcija in zloženka Ločevanje je zakon.

Kranj - Ločevanje odpadkov je velika večina Gorenjcev sprejela, nekateri še vedno ne. V nekaterih sredinah poudarjajo, da z vse boljšim ločevanjem odpadkov konkretno nižajo račune (oziroma jih pristojni ne višajo) za ravnanje z odpadki. Pa vendar, ali v gospodinjstvih natančno vedo, kam sodi kateri odpadek? Je surovo in toplotno obdelano meso enak odpadek? Kam sodi neuporabljena (a uničena) in uporabljena plenica? Kam sodi uporabljena papirnata kuhinjska krpa, kam papirnati robček. Verjamemo, da se ob takšnih vprašanjih za glavo primejo tudi strokovnjaki na področju ravnanja z odpadki.

Nas je zanimalo, kako skrbni so prebivalci, kjer za odpadke skrbi Komunala Kranj, ali znajo odgovoriti na zgoraj postavljena vprašanja, pri katerih odpadkih se v gospodinjstvih najbolj motijo in kaj nikakor ne sodi v noben zabojnik pred domačo hišo oziroma stanovanjem. Komunala Kranj vodi javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki v Mestni občini Kranj in občinah Šenčur, Cerklje, Naklo, Preddvor in Jezersko oziroma za okoli 77 tisoč prebivalcev ali več kot tretjino Gorenjcev.

Ločevanje se krepi

»Odpadke smo začeli ločevati v letu 2009 v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer smo uvedli rumeno oziroma prozorno vrečo za zbiranje embalaže. Na vseh drugih območjih pa leto kasneje z rumenimi zabojniki za embalažo po sistemu od vrat do vrat. Akcije, nenehno dopolnjevanje ločenega zbiranja in ozaveščanje prebivalstva že dajejo rezultate,« pravi Primož Bajželj, vodja poslovne enote Komunala pri Komunali Kranj.

V slabih treh letih se je količina odloženih odpadkov s 26 tisoč ton zmanjšala na 12 tisoč ton letno oziroma za več kot polovico. »Danes je že prek 57 odstotkov odpadkov ločenih, a to še ni dovolj. Do konca prihodnjega leta želimo ta odstotek zvišati prek 65, zato smo zelo veseli, da naša priporočila in nasvete gospodinjstva upoštevajo,« pravi Bajželj. Po izkušnjah kranjske komunale je sistem ločenega zbiranja odpadkov sprejelo okoli tri četrtine prebivalstva, nekaj jih še vedno ne verjame v cilje ločevanja oziroma so do tega brezbrižni. Tudi zato na komunali ozaveščajo, spodbujajo in pripravljajo nove akcije. Najnovejša je (tudi zloženka) Ločevanje je zakon.

Še vedno veliko nepravilnosti

Četudi je še vedno veliko tistih, ki jim je za ločevanje odpadkov vseeno, pa tudi tisti, ki ločujejo, to lahko počno narobe. »Največ težav opažamo pri bioloških odpadkih, predvsem zato, ker kuhinjski odpadki niso v biološko razgradljivih vrečah, torej papirnatih ali iz posebnega rastlinskega škroba, ki jih ponujajo trgovski centri ali v naši komunali. Še najlažje pa je takšne odpadke spraviti v papirnate vrečke, ki ostanejo ob nakupu kruha,« pojasni Primož Bajželj.

V rumenih zabojnikih, ki so namenjeni le embalaži, komunalni delavci velikokrat opazijo neočiščeno embalažo z ostanki hrane, v zelenih zabojnikih, ki so namenjeni ostankom odpadkov, pa je še vedno veliko embalaže in bioloških odpadkov. »Razlogov, da bi embalažo in biološke odpadke odložili v zelene zabojnike, ni, saj je možnosti za ločevanje veliko: od rumenih zabojnikov za embalažo do ekoloških otokov s številnimi zabojniki, za večje količine odpadkov pa imamo zbirne centre,« pove sogovornik.

Opozorila na zabojnikih

Že čez nekaj dni Komunala Kranj uvaja nov sistem obveščanja lastnikov ali najemnikov zabojnikov o pravilnem ločevanju odpadkov. »Uvajamo nov pristop ozaveščanja gospodinjstev, saj bomo označevali zabojnike glede na (ne)primernost ločevanja. Po domače: kjer bomo ugotovili neprimerno vsebino odpadkov, se bo na zabojniku pojavila nalepka,« pove vodja enote Komunale.

Nalepke so tri: rumena, oranžna in rdeča. Rumena bo uporabnikom signalizirala, da ne ločujejo pravilno. Oranžna pomeni, da bodo komunalci ob naslednji kršitvi zaračunali stroške dodatnega ločevanja odpadkov. Šele prihodnje leto bodo začeli uporabljati tudi rdeče nalepke. Te bodo pomenile, da uporabniki ne upoštevajo pozivov k ločevanju odpadkov, vsebina zabojnikov je dlje časa neprimerna. Vse dodatne stroške, ki jih bodo imeli v Komunali Kranj zaradi odvoza s posebnim tovornjakom in zaposlenimi, ki bodo ločevali odpadke namesto gospodinjstev, bodo dodatno zaračunali. O neodgovornem ravnanju bodo obvestili tudi medobčinski inšpektorat.

Poleg naštetih bodo komunalni delavci na zabojnike lahko nalepili še tri nalepke: zelena bo pomenila, da so veseli pravilnega ločevanja odpadkov. Modra bo svetovala, da uporabnik zamenja velikost zabojnika oziroma najame dodaten zabojnik. Vijolična nalepka bo predlagala, da zabojnik zaradi dotrajanosti ali poškodb zamenjate.

Težave v večstanovanjskih stavbah

»Globe niso naš cilj, vendar bodo nujne v primerih, ko nekdo ne bo ukrepal niti po številnih opozorilih,« pojasnjuje Bajželj. Največ težav z ločevanjem odpadkov je danes pri večstanovanjskih stavbah. Tu so za več gospodinjstev hkrati isti zabojniki in tudi v primerih, ko 85 odstotkov gospodinjstev odpadke ločuje, manjšina lahko izniči trud večine.

»Dogajajo se tudi druge nepravilnosti, zato priporočamo, da bi zabojnike zamrežili in določili skrbnika, ki bi nadzoroval odlaganje in tudi opozarjal. Veliko lažje je urediti ločevanje z nekom, ki ga stanovalci poznajo, kot z našimi nadzorniki ali inšpektorji,« pojasnjuje Bajželj.