V enajstih letih brez težav

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 24. maj 2012 / 06:00

Na območjih, kjer občine ne nameravajo graditi kanalizacije in čistilnih naprav, morajo lastniki stavb sami poskrbeti za čiščenje odpadnih voda.

Dolenja vas - Do konca leta 2017 bodo morali zgraditi malo komunalno (hišno) čistilno napravo. Med prvimi, ki jo je zgradil, je tudi Janez Štalec z družino iz Dolenje vasi. »Po vselitvi v novo hišo se z navadno greznico nisem sprijaznil, ampak sem kaj hitro začel iskati informacije o hišnih čistilnih napravah,« pravi.

Na enem od sejmov se je seznanil s ponudbo Biotehne Kranj in direktorjem Markom Medenom, ki večinoma proizvaja srednje velike čistilne naprave (do sto enot). Dogovorila sta se za postavitev manjše, družinske čistilne naprave iz nerjavne pločevine (rostfrei). Sam je poskrbel za izkop in betonski podstavek. »Po dveh mesecih od priključitve je čistilna naprava že delovala s pričakovanim učinkom. V vseh enajstih letih naprava deluje brez servisov, potreben je le občasen nadzor nad delovanjem, sicer pa deluje avtomatsko in na nadzorni plošči sama javi napake, če bi do njih prišlo. Enkrat letno je treba sprazniti - počistiti pregnito blato. Žal ga na območju občine Železniki še ni mogoče oddati (na čistilni napravi, op. a.),« pove Štalec.

»Zelo pomembno je, da se stanovalci stavbe s hišno čistilno napravo zavedajo, da v odtok ne sodijo palčke za ušesa, higienski izdelki, krpe ali celo maščobe, olja. S tem bi takoj ogrozili dolgoročno delovanje,« pojasni sogovornik. Izcedki ali voda, ki priteče iz čistilne naprave, ni pitna, a je brez barve in vonja, parametri kažejo, da se lahko spušča v podtalnico ali vodotoke. Janez Štalec pove še en nasvet - uporabniki naj uporabljajo čim manj kemijskih čistil: »Za čiščenje vodnega kamna uporabljamo močna čistila. Če bi jih pri nas uporabili preveč, bi lahko ubili vse mikroorganizme. To pa je zlahka opaziti, saj takrat v okolici naprave zelo hitro, saj je pot odpadne vode do čistilne naprave kratka, smrdi.«

Življenjska doba male komunalne čistilne naprave znaša od 25 do trideset let. Štalec bi se danes lahko priključil tudi na javno kanalizacijo, ki so jo skupaj s čistilno napravo v Dolenji vasi zgradili lani, a je zaradi odlično delujoče hišne naprave to nesmotrno. Povsem drugače velja za tiste, kjer povezave na javno kanalizacijo in čistilno napravo ne bo nikoli. Še dobrih pet let imajo čas, da si omislijo lastno napravo.

Stroški znašajo od 3500 evrov naprej, sami morajo pripraviti izkop, temelje in priključitev. Ob tem je treba opozoriti, da večina hišnih čistilnih naprav potrebuje za delovanje tudi elektriko. Dandanašnje male komunalne čistilne naprave imajo vgrajene motorje z boljšim izkoristkom oziroma z drugačnim sistemom delovanja in manjšo porabo elektrike, pri Štalčevih za elektriko mesečno odštejejo dodatnih sedem do osem evrov, letno praznjenje stane od osemdeset do 120 evrov. Na vodovarstvenih območjih ali objektih, ki so večinoma nenaseljeni, bi morali lastniki urediti vodotesno greznico brez pretoka. To pa pomeni velike stroške pri praznjenju, saj je treba vse nastale odpadne vode odpeljati s cisterno.

Dileme, ali je prav ali ne, da poskrbimo za čiščenje odpadnih voda, ni. Tudi strošek priključka na javno kanalizacijo (komunalni prispevek s plačevanjem kanalščine in čiščenja) ali nakup male komunalne čistilne naprave se sčasoma izenači. A je sedaj priložnost za ugodnejši nakup malih komunalnih čistilnih naprav, saj jih sofinancira veliko občin na Gorenjskem.