Vsaka naprava je unikat

Rastlinske čistilne naprave so manj znane, a se vse bolj uveljavljajo. Zanje se odločajo lastniki stavb, ki imajo dovolj prostora in so še posebej ekološko ozaveščeni.

Kranj - Rastlinske čistilne naprave so in niso novost. Začelo se je z odplakami s prašičje farme nekje na Madžarskem. Stekale so se v bližnje jezero, pri čemer so opazili, da je voda na sredini jezera popolnoma čista in skoraj pitna. Ugotovili so, da je odplake tako dobro prečistil širok rob trsja ob jezeru. Ko se je vest razširila, so pametne glave začele delati poizkuse. Tako so zapisali na spletni strani varcevanje-energije.si in tudi, da so tako razvili čistilni sistem, ki ga lahko uporabimo kjerkoli, je cenejši od današnjih čistilnih naprav, čistilna sposobnost pa je na meji verjetnega.

»Rastlinske čistilne naprave se res vse bolj uveljavljajo. Na področju malih čistilnih naprav delujemo že vrsto let, a sedaj vedno več časa namenjamo razvoju rastlinskih čistilnih naprav. Pri tem sodelujemo s strokovnjaki in podjetji tako iz Slovenije kot tujine, saj je vsaka rastlinska čistilna naprava unikat, za vsako pripravimo lasten projekt,« pojasni Aleš Bedič iz podjetja AB Okoljski inženiring.

Za čiščenje odpadnih voda s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav se odločajo zlasti tisti lastniki objektov, ki imajo dovolj prostora in so še posebej odgovorni do okolja. Rezultat čiščenja je skoraj pitna voda, okoli takšne čistilne naprave ni smradu, naključni sprehajalec je niti ne opazi. »Vsaka čistilna naprava ima svoje prednosti in slabosti, tudi rastlinska čistilna naprava,« pravi Bedič in razloži prednosti: »Za delovanje ne potrebuje električne ali kake druge energije, za razliko od drugih čistilnih naprav je obvezen le odvoz gošče iz primernega usedalnika. Rastlinske čistilne naprave so tudi bistveno manj občutljive na nihanja v dotoku od običajnih malih čistilnih naprav, zato so primerne tudi za počitniške objekte ali planinske domove na nižjih nadmorskih višinah.«

Med slabostmi rastlinskih čistilnih naprav je zagotovo zahtevana (velika) površina, ki jo zahteva za svoje delovanje. »Izkušnje kažejo, da pri rastlinskih čistilnih napravah potrebujemo od 2,2 do 2,7 kvadratnega metra tlorisne površine na uporabnika. To z drugimi besedami pomeni, da za družinsko hišo s petimi osebami potrebujemo dobrih 13 kvadratnih metrov zemljišč. V strnjenih naseljih je to lahko velika težava,« pove Anže Gogala iz podjetja Čiščenje Gogala, ki skupaj s podjetjema AB Okoljski inženiring in GBR Komunalno podjetje (vodi ga Rok Rozman) ponuja postavitev, monitoring in vzdrževanje rastlinskih čistilnih naprav.

Po drugi strani rastlinska čistilna naprava, ki jo lahko zunaj strnjenih naselij postavijo ob rob parcele, razen čiščenja odpadnih voda omogoča tudi bujno (ali vsaj zanimivo) rastlinsko zasaditev. »Zmotno je mnenje, da lahko zasadimo le trsje. V naboru so tudi rastline, ki zelo lepo cvetijo in s tem polepšajo videz okolice družinske hiše ali vrta,« pravi Aleš Bedič.