Se piše Khisl al` Kiesel?

Po kom se imenuje grad Khislstein, ki je v zadnjih letih doživel temeljito prenovo in bo v kratkem bogatejši za novo stalno muzejsko postavitev, z odprtim prireditvenim prostorom na pristavi pa bo postal tudi eno od pomembnih kulturnih prizorišč v Kranju?

Ob tem da bo kranjski Grad Khislstein v prihodnjem mesecu nedvomno v središču pozornosti gorenjske javnosti, so v Gorenjskem muzeju v petek zvečer v renesančni dvorani Mestne hiše z muzejskim večerom z naslovom Kdo je bil Janž Khisl? vsekakor zadeli žebljico na glavico. V goste so namreč povabili profesorico zgodovine in sociologije, sodelavko Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Barbaro Žabota, ki je pred leti v diplomski nalogi raziskovala korenine družine Khisl. »V primeru gradu Khislstein bi se držala kar imena Khisl, saj mu je družina v 16. stoletju tudi dala ime. Je pa res, da je v literaturi in različnih virih navedenih od trideset do štirideset različnih zapisov priimka, od Khisl prek Kiesel do Kizelj. V diplomski nalogi sem temu posvetila celo poglavje,« je povedala Barbara Žabota, ki jo je k raziskovanju družine Khisl spodbudilo to, da je živela v bližini Gradu Fužine, ki so ga zgradili Khisli. Kiesel sicer v nemškem jeziku pomeni kremenčeve prodnike, ti pa so bili tudi v njihovem grbu.

Govornica je prisotne popeljala pol tisočletja nazaj v čase, ko se je na slovenskem začel razvijati protestantizem. Khisli so bili predstavniki prve generacije protestantov pri nas. Kot je povedala, so mnenja o tem, ali je družina Khisl prišla na Kranjsko iz Barvarske ali so se njeni člani v nekem obdobju prebili iz kmečkega stanu med plemstvo, različna. Možno je oboje. Prvi znani Khisl, o katerem obstaja pisna omemba, je bil Vid Khisl, ki je bil leta 1522 sprejet med ljubljanske meščane. Bil je uspešen veletrgovec, lastnik rudnikov, steklarne v Ljubljani, topilnice svinca v Litiji in pomemben tudi v življenju mesta Ljubljane kot odbornik, svetnik, večkrat tudi kot ljubljanski župan, zadnjič med letoma 1545 in 1547, ko je bil že zelo bolan in je med mandatom tudi umrl. Začel je graditi Grad Fužine, ki je bil končan šele deset let po njegovi smrti, dogradil pa ga je njegov naslednik Janez Khisl.

Prav Janez, eden od šestih Vidovih otrok, je tudi postal njegov naslednik, vendar se je manj ukvarjal s trgovino kot s - danes bi temu rekli finančnimi posli, Janez Khisl (rodil se je okrog 1530 in umrl leta 1592 ali 1593). Opravljal je mnoge pomembne službe, med drugim je vozil tudi denar vojakom v vojno krajino. Leta 1570 je postal vitez, dvajset let kasneje baron in bil tudi med kandidati za deželnega glavarja. Kupil je stari dvorec v mestnem obzidju Kranja in ga leta 1578 popolnoma prenovil in predelal ter poimenoval v Khislstein. Barbara Žabota je v zelo zanimivem predavanju predstavila še usodo celotne rodbine Khisl in njenih posameznih pomembnih predstavnikov, še posebej Jurija Khisla, ki je živel v gradu Polhov Gradec, vendar v sedemnajstem stoletju nima več moškega potomca naslednika. Kasnejši lastniki gradu Khislstein so bili plemeniti Mosconi in Ravbarji, v 18. stoletju Apfaltrerji in Auerspergi, kasneje pa vse do leta 1913, ko je grad postal državna last, družine Pagliaruzzi.