Mojstrovine s kranjsko klobaso

Imate radi kranjske klobase? »Mladina na splošno in tiste pripadnice ženskega spola, ki jih ponosno imenujemo 'cvet deklet', jih namreč ne marajo, še več, gnusijo se jim. Neka baba, s katero sem zadnjič enkrat tam v nekem bifejčku srkal kavo, sicer je že malo v letih, a še vedno čvrste ritke in beder, me je s svojim spogledljivim smehom malce omedila, zato sem ji predlagal, da bi skočila k meni na eno klobasico. Najprej je mislila, da sem pujs v seksualnem smislu, ko pa sem ji hlastno pojasnil, da gre res za pravo 'kranjsko', je zgroženo ugotovila, da sem pujs v prehranskem smislu. A sploh veš, koliko kalorij ima in kako se iz nje kar v potokih cedi mast, je zgroženo hlipala. Vem, sem jo zavrnil, 100 gramov kranjske klobase vsebuje 300 kalorij. Zašpiljen par, ki naj bi tehtal nekako 220 gramov, pa potemtakem 660 kalorij oziroma nekako tretjino dnevno priporočene energijske vrednosti za moškega. Kar se pa maščob tiče, sem učeno nadaljeval, jih je približno 30 odstotkov v 100 gramih, torej 62 gramov v eni klobasi, ter s tem dokazoval, da sem ta naš kulinarični ponos temeljito raziskal.«

Avtor gornjih besed in ekspert za kranjske klobase je »zasebni modrijan« in škofjeloški rojak Blaž Ogorevc, navajamo pa jih iz ene od najlepših knjig, kar jih je izšlo v zadnjem času - iz monografije Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije. Napisal jo je Janez Bogataj, fotografije je posnel Janez Pukšič, oblikoval Žare Kerin, natisnil Gorenjski tisk v Kranju, založila Rok Kvaternik in Maruša Kmet (Založba Rokus Klett). In za ta podvig so vsi imenovani dobili nagrado za najlepšo slovensko knjigo na 27. Slovenskem knjižnem sejmu, novembra 2011. Nedavno pa še prestižno mednarodno nagrado Gourmand, ki jo podeljujejo najboljšim kuharskim knjigam. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 9500 »kuharic«, nagrade pa so podelili 6. marca 2012 v sloviti pariški koncertni dvorani Les Folies Bergère. Naša monografija je zmagala v kategoriji knjig, ki se osredotočajo na eno sestavino (Best Single Subject). Nagrajena knjiga prikazuje pot kranjske klobase od njene »predzgodovine« do danes, nato pa predstavlja paleto ustvarjalnih kulinaričnih mojstrovin, ki so jih pripravili slovenski kuharski mojstri in mojstrice iz izbranih 16 gostinskih hiš. »Kranjska klobasa - zašpiljeno dobra od 1896« je bila izhodišče za pripravo 46 izvirnih receptov s fotografijami 17 hladnih in toplih predjedi, 17 glavnih jedi in celo 12 sladic. Monografija je bralcem na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, kot redna in razkošna izdaja. Razkošno izdajo poleg luksuznega ščitnega ovitka z zlatotiskom in zasekom krasi tudi shranjevalni ovoj s špilo. Bralci Gorenjskega glasa smo to knjigo spoznali na Glasovi preji z njenim avtorjem, na debeli četrtek, 16. februarja. Takrat smo o fenomenu kranjske klobase najprej razpredali, po preji smo jo tudi poskusili: gospa Ivica Arvaj, »avtorica« zmagovalne kranjske klobase, in mojster Slavko Jezeršek sta nam nekaj zmagovalk skuhala in z njimi postregla. Bile so res dobre.

Kranjska klobasa ima bogato zgodovino, z njo so povezane številne anekdote. »Tako ena od zgodb govori, da je ime kranjska klobasa nastalo v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju. Cesar Franc Jožef (1830-1916) naj bi se 'nekoč' peljal s kočijo z Dunaja proti Trstu. Na dolgi poti je postal lačen in kočijažu je ukazal ustaviti pred gostilno Marinšek. Cesar je potožil gostilničarju, da je lačen, ta pa mu je odgovoril, da v kuhinji nimajo drugega kot 'enih navadnih klobas'. Cesar je naročil klobaso, gostilničar mu jo je prinesel k mizi, cesar jo je poskusil in ob prvem grižljaju navdušeno izjavil: Pa saj to ni navadna, to je kranjska klobasa!« Ker jo na Dunaju že dolgo poznajo (Krainer Wurst), prva nam znana pisna omemba pa je nemški kuharski knjigi Süddeutsche Küche iz leta 1896, ni čudno, da Avstrija nasprotuje slovenskemu predlogu, da bi v EU zaščitili njeno geografsko poreklo … Vse te zgodbe in zapleti potrjujejo dejstvo, da kranjska klobasa ni le slovenski, ampak veliko širši, tako rekoč globalni fenomen. Na svoji poti v svet je prišla neverjetno visoko. Ne najdemo je le na dunajskih klobasnih stojnicah (Wurststand), Slovenci častijo njen kult tudi v ZDA, gorenjska pravnukinja in ameriška astronavtka Sunita Williams je kransky sausage vzela s seboj za božično malico na vesoljskem plovilu Discovery, s katerim je poletela decembra 2006 in v njem preživela pol leta. Gotovo ji je teknila.