Šest muzejev ene Gorenjske

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 3. maj 2012 / 06:00

V Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je na ogled razstava z naslovom Zakladi Gorenjske z izbranimi muzealijami iz zbirk vseh šestih muzejev Gorenjske.

Prejšnjo sredo je Galerija Ivana Groharja na škofjeloškem placu, uradno pa Mestnem trgu, gostila cvet gorenjskega muzealstva. Močna zasedba muzealcev iz vseh gorenjskih muzejev na odprtju ene razstave je bila tokrat nedvomno rezultat medsebojnega sodelovanja pri pripravi - lahko bi rekli megarazstave, pa ne po velikosti, ampak po načinu, kako je pripravljena. Razstava s pomenljivim naslovom Zakladi Gorenjske je namreč skupen projekt vseh šestih gorenjskih muzejev: Loškega muzeja, Gorenjskega muzeja iz Kranja, Gornjesavskega muzeja z Jesenic, Medobčinskega muzeja Kamnik, Muzejev radovljiške občine in Tržiškega muzeja. Kustosi iz vsakega izmed njih so pripravili nekaj predmetov, ki jih sicer hranijo v matičnih zbirkah in depojih. Kot je povedala tokratna gostiteljica, direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, se muzeji predstavljajo s petimi do desetimi predmeti iz svojih zbirk. Tako nas domači kustos, sicer tudi koordinator celotne razstave, Jože Štukl popelje v srednji vek. »Škofja Loka je eno najlepših tisočletnih mest pri nas z bogato srednjeveško dediščino in zanjo pogosto rečemo, da je mesto muzej,« je povedal Štukl. Žitje in bitje srednjeveške Škofje Loke je predstavil tudi s predmeti, kot so bronasti svečnik v podobi paža s konca 14. stoletja, pečnico z gotskim okraskom iz istega obdobja, keramičnim krožnikom in celo otroškimi igračami, ki zgodbo o neprijaznih srednjeveških gradovih obračajo na glavo.

Kranjsko muzejsko zakladnico je predstavila kustodinja Marjana Žibert. Bogato arheološko dediščino zastopa nakit iz groba kranjske kneginje iz 6. stoletja, zanimiva je srednjeveška listina kranjskega župnika, iz etnološke zbirke prihaja poslika krstna zibka iz Bohinja, tako imenovana »rojevnca«, na ogled pa so še osnutek Prešernovega spomenika kiparja Ivana Zajca, ki stoji v Ljubljani, Dolinarjeva plastika in Iskrin telefonski aparat ETA 85, oblikovalski dosežek Davorina Savnika.

Jeseničani so zgodbo spletli okrog skrinj in skrinjic, ki jih imajo v zbirki. »Vanje običajno shranjujemo tisto, kar nam je dragoceno,« je povedala kustodinja Zdenka Torkar Tahir. »Zaskarca« je posoda za hrambo zaseke, železna blagajna za največje dragocenosti, z veliko potovalno skrinjo se potuje v Ameriko, s spominsko šatuljo so misli ruskega vojnega ujetnika potovale domov, v škatli z naslovom Moje gore pa je shranjena gorniška zgodovina planinke Minke Mali.

Kamničani predstavljajo predmete, ki govorijo o življenju in znanju tamkajšnjih prebivalcev nekoč in danes. »Slika Mihe Maleša sodi v bogato, več kot 2600 del obsežno zapuščino Mihe Maleša, ki jo je slednji podaril našemu muzeju,« je povedala kustodinja Saša Bučan in predstavila druge eksponate od antičnega ključa iz Suhadol, hišnega oltarja iz lesa, umetelno izdelanega pečatnika do stolne mizice znanega arhitekta Vlasta Kopača.

Radovljičani predstavljajo svoj ponos, panjske končnice. »Te so vsekakor posebnost slovenskega čebelarstva. Tokrat pa predstavljamo tri značilne motive: sveto družino, lovski motiv in ples,« razlaga kustosinja Ida Gnilšak, njena kolegica iz Kovaškega muzeja v Kropi Saša Florjančič pa je predstavila tamkajšnjo kovaško dediščino s tremi izdelki, tako imenovanim Bertoncljevim poročnim svečnikom, vazo, ki jo je izdelal graver in cizeler Janez Gašperšič in pepelnik z živalsko ornamentiko. Tržiški muzej je na razstavo popeljal kustos Aljaž Pogačnik. »Rdeča nit naše predstavitve je obrt. Ta je bila v Tržiču pred sto in več leti zelo razvita.« Tako si lahko ogledamo »zajca«, sto trideset let star pripomoček za sezuvanje škornjev, iz istega časa težak okovan čevelj kvedrovec, usnjarsko tehtnico ter tiskarski motel za ročno barvanje kotenin in varnostni žig s podobo slona iz obrata BPT.

Razstava, ki si jo v maju lahko privoščimo v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, v juniju bo na ogled v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nato pa bo potovala še po razstaviščih drugih v skupnem projektu sodelujočih muzejev, je sicer le majhen vpogled v bogato zakladnico gorenjskih muzejev, na vsak način pa pozitiven korak k njihovi promociji doma, z gostovanji pa najbrž tudi drugod po Sloveniji in v tujini.