Vlada nam obeta dva praznika manj

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / sreda, 2. maj 2012 / 06:00

Te dni praznujemo praznik dela. V Sloveniji imamo na ta račun kar dva prosta dneva, 1. in 2. maj, a kot vse kaže, je letos to zadnjič. Vlada namreč med varčevalnimi ukrepi predlaga tudi odpravo dneh prazničnih dni, 2. januarja in 2. maja, ki sicer nikjer v Evropi nista dela prosta dneva.

Kranj - Področje praznikov in dela prostih dni je v naši državi urejeno s posebnim zakonom, ki velja od leta 1991 in se je do danes že dvakrat spremenil. Veljavni zakon o praznikih in dela prostih dnevih v državi trenutno določa enajst državnih praznikov, ki so, razen štirih, hkrati tudi dela prosti dnevi, ter pet dela prostih dni, ki imajo versko vsebino. Ob tem sta dva praznika, in sicer novo leto in praznik dela, opredeljena kot dvodnevna praznika. Urejanje praznikov sodi na področje državne ureditve, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni po tem zakonu pa se navezujejo tudi določbe zakona o delovnih razmerjih, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo zaradi nepretrganega delovnega procesa ali posebne narave dela delati na ta dan.

Z odpravo dveh prazničnih dni bi se povečalo število delovnih ur, kar bi pripomoglo k povečanju produktivnosti ter zmanjšanju proračunskih stroškov in tudi stroškov delodajalcev, je glavni argument vlade, ko predlaga zmanjšanje števila dela prostih dni. V povprečju vsak delovni dan poveča (ali zmanjša) rast BDP za 0,1 odstotne točke, kar pomeni 35 milijonov evrov, kažejo podatki Statističnega urada RS. Z ukinitvijo dveh praznikov bi na leto tako privarčevali 1,45 milijona evrov.

Živel drugi maj

In zakaj ukiniti ravno 2. januar in 2. maj? V vladi se sklicujejo na to, da teh dveh praznikov kot prostih dni ne praznujejo nikjer drugje v Evropi, in če želimo s temi državami poslovati, naj bi se temu prilagodili tudi s prazniki. Kritiki vladnega predloga in takšnih argumentov pa pravijo, da pa imajo v drugih evropskih državah druge praznike, ko so prosti, poleg tega pa naj Slovenija po številu praznikov ne bi preveč odstopala od povprečja evropskih držav. V povprečju so namreč državljani evropskih držav prosti nekaj več kot trinajst dni na leto.

Najlažje bi se odrekli velikemu šmarnu

Klicni center slepih in slabovidnih v Škofji Loki je za nas opravil anketo o praznikih. Na vprašanje, ali je praznikov ravno prav, preveč ali premalo, je 63 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je praznikov ravno prav. Le šest odstotkov anketiranih je ocenilo, da je praznikov premalo, dobra četrtina pa meni, da jih je preveč in da bi bil lahko kakšen manj. Bi se odpovedali 2. januarju in 2. maju, kot je predvideno po vladnem varčevalnem predlogu? Prostemu dnevu 2. maja bi se bilo pripravljeno odpovedati 31 odstotkov ljudi, 67 odstotkov pa 2. maja ne bi dalo. Da bi 2. januar ne bil več dela prost dan, pa soglaša 28 odstotkov vprašanih, medtem ko se jih sedemdeset odstotkov ne bi odpovedalo temu prazniku. Katerima dvema delu prostima dnevoma bi se bili pripravljeni odpovedati? Od naštetih trinajstih praznikov se anketirani nikakor ne bi odrekli 1. januarju, 1. maju in božiču. Praznik, za katerega je največji delež vprašanih, kar petina, odgovorila, da bi se mu najlažje odrekla, je 15. avgust, veliki šmaren. 12 odstotkov vprašanih bi se odreklo 2. maju, 11 odstotkov pa 2. januarju, vsi drugi našteti prazniki so imeli manjši delež odgovorov. Ob tem pa 22 odstotkov anketiranih zatrjuje, da se ne bi odpovedali nobenemu prazniku. Tako odgovarjajo v prvi navedbi, v drugi pa je praznik, ki ima najvišji delež pritrdilnih odgovorov, torej da bi se mu najlažje odrekli, 2. maj z 12 odstotki.

Prazniki: simbolika in počitek

Kako razmišljajo o morebitni ukinitvi praznikov, zlasti te dni aktualnega 2. maja, smo povprašali tudi po dva sogovornika iz gospodarstva in dva iz sindikalnih vrst. Prvak Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ostro proti ukinitvi praznikov: »To ni pravi odgovor na krizo. Prazniki imajo dvojni pomen: simbolnega in tega, da so prazniki čas, ko si človek odpočije od dela. Slovenski delavec je med evropskimi po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela pri vrhu. Zanj so značilne tudi številne nadure, po statistiki delodajalcev iz leta 2010 je bilo narejenih približno 12 milijonov nadur, mnoge med njimi tudi niso bile plačane.« Stane Habjan, ki na Gorenjskem vodi sindikalno organizacijo kovinarjev SKEI, pa pravi: »Čeprav ima Evropska unija le prvi manj, smo sindikalisti odločno proti ukinitvi drugega maja kot dela prostega dne. Lažje bi se odpovedali kakemu drugemu prazniku kot temu. Sicer pa menimo, da to ne bi prineslo velikega prihranka. Poleg tega je praksa mnogih podjetij, da te praznike združijo s kolektivnimi dopusti in si lahko delavci privoščijo več prostih dni skupaj.«

»Slovenija je po številu prazničnih dni in dopusta (t. i. neproduktivno delo) nad evropskim povprečjem. Ukinitev dveh prazničnih dni (2. januarja in 2. maja) bi pomenila dva delovna dneva več v letu; to pa seveda pomeni tudi povečano produktivnost podjetij, kar je naš cilj. Za koliko bi se zaradi tega konkretnega ukrepa produktivnost povečala, je težko napovedati oz. izračunati, saj na to vpliva več dejavnikov,« na naše vprašanje odgovarja Jadranka Švarc, direktorica Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko. Predsednik uprave Elektra Gorenjske Bojan Luskovec pa: »Vsi ukrepi, ki bodo vplivali na zagon gospodarske rasti v Sloveniji, so dobrodošli. Pri tem pa je treba poudariti, da je edina dolgoročna rešitev pot dialoga, ki je v najboljšem interesu vseh družbenih skupin. V Skupini Elektro Gorenjska imamo vzpostavljen močan socialni dialog in prepričan sem, da bomo implementirali vse potrebne ukrepe, ki bodo znova zagotovili pogoje za oživitev gospodarske rasti, prav tako dejavnosti, s katero se ukvarjamo.«