Celjsko morje

Tako pravijo v šali domačini Šmartinskemu jezeru, kamor smo se Glasovci odpravili na izlet v torek. Prijetno druženje smo zaključili v priljubljenih Termah Dobrna.

Ob celjskem Šmartinskem jezeru nas je sprejel kapitan Robert, nas 'natovoril' na svojo ladjo Jezerska kraljica in sledila je panoramska vožnja. Po skoraj enourni vožnji nam je ob pristanku povedal še nekaj o jezeru. Ker je bilo vreme bolj kislo, smo razmišljali, da mora biti vožnja po njem ob sončnem vremenu ali pa poleti še večje doživetje, saj ob obali jezera najverjetneje kar mrgoli obiskovalcev. Tistih naključnih, ki bi v senci dreves ob hišici spili kozarček, pa tudi takih, ki se želijo ohladiti v vodi, se s čolnom popeljati po njem. Celo nekaj hiš smo opazili na njegovi obali. Jezero namreč ni majhno, in če bi mogoče dali skupaj nekaj gorenjskih Čukovih bajerjev, smo že nekje pri njegovi velikosti. Po videzu pa bi lahko rekli, da sta si z bajerjem kar podobna.

Šmartinsko jezero je umetno, nastalo leta 1970 po gradnji pregrade Loče na potoku Koprivnica. S tem so se Celjani rešili nevarnosti, da bi Savinja poplavila mesto. Kadar pozimi zamrzne, lahko na njem naletite na številne drsalce, ki drsajo bolj ali manj na lastno odgovornost.

Ker nas je na ladjici malce prepihalo, nam je nadaljevanje izleta s kosilom, animacijo in kopanjem v Termah Dobrna še kako prijalo. Spet so naše izletnike sprejeli s pijačo dobrodošlice, v družbi animatorja Dejana Ažmana pa je po okusnem samopostrežnem kosilu kar večina potnikov sodelovala tudi v tomboli, kjer je bila glavna nagrada oljna slika - glej ga zlomka, že drugič se je nasmehnila sreča Francu Gartnerju z Golnika. V družbi nasmejane soproge Jožefe nam je zaupal, da je v termah že sedmič - če smo si prav zapomnili in v šali - saj veste, da v tretje gre rado, se lahko zgodi, da ko obišče Dobrno desetič, mu sreča nakloni na tomboli še tretjo sliko in počasi bo domači hodnik kot prava umetniška galerija.

Z nami pa je bila tokrat tudi posebna ženska druščina, pletilje oziroma Muce Copatarice Gorenjskega glasa, kot ljubkovalno imenujemo dekleta, ki že kar nekaj let pletejo copatke za novorojenčke. Dvanajst nasmejanih in razpoloženih dam se je na izletu prijetno zabavalo, zaslužile pa so si poseben aplavz. Tega je dobil tudi šofer Viktor, Erika in Tanja Draksler pa sta nam čisto za konec pripravili prijetno presenečenje in med potnike razdelili papirnate pikapolonice iz tršega papirja, kakršne s kljukicami za perilo lahko pripnete na vidno mesto in ob pogledu nanje posije sonce, ne glede na vreme zunaj.