Prvomajske slike

V deželici je smeh zamenjalo vsesplošno nezadovoljstvo. Čas je, da obrnemo jadra in začnemo razmišljati o pozitivnih stvareh. Kajti s strahom ne bomo mogli nahraniti otrok, niti jim omogočiti boljše prihodnosti. Poglejmo, na kaj lahko vplivamo, in pljunimo v roke. Za vas sem izbrala nekaj sličic, ki mi jih je te dni ponujalo življenje. Vse so radostne, prav take, kot bi morala biti pomlad. Na vrtu sta skupaj vihtela lopate oče in sin. Nihče ni bil videti nezadovoljen. Če imate košček zemlje, ste lahko srečni. Vsaj nekaj konkretnega zraste in dober občutek imate, ko veste, kaj jeste. Na sprehodu sem srečala mlado žensko z berglami. Videti je bilo, da je njeno telo napadla multipla skleroza. Bila je našminkana z rdečo šminko. Pogled je bil božanski. Kakšen pogum in kakšna volja. Bodimo hvaležni za zdravje in pomislimo, kaj lahko še zanj naredimo. Telesu dajmo takšen program, kot si ga zasluži. Črtajmo večerna poročila in preberimo rajši kakšno knjigo, ki govori o lepem. O življenju čebel ali slonov. Vse je boljše kot aktualna politika. Sedaj ni čas za televizijo. Zunaj nas čaka tisoč in ena boljša stvar. Regratovi cvetovi, čemaž in rastlinice, ki zdravijo dušo in telo. Od njih ne boste preživeli, boste pa začeli razmišljati o boljšem preživetju. V Prekmurju me je čakalo veliko lepih sličic. Čeprav je to od države pozabljena dežela, je gostoljubje tam doma. Na stavko so se v šoli, ki sem jo obiskala, pripravljali s kitaro in s pesmijo. Kaj pa bi lahko drugega. Izberimo pesem, namesto jamranja. Bolj sede v dušo. Poslušajte pesem Vlada Kreslina - poj mi pesem o tovarištvu … poj mi pesem o pogumu. To bi lahko postala pesem za današnji čas. Za dvig morale. Škoda, ker vam je ne morem zapeti. Zavrtite si jo v dar vsi delavci, vsi, ki še verjamete v dobro v ljudeh. Čeprav nas napada sveta jeza, le-ta škoduje samo nam. Vedno smo znali. Le več ljudi potrebujemo, ki nas bodo spomnili na to, da znamo. Ali kot je dejal meni ljub profesor, potrebujemo samo nekoga, ki bo odvezal našo vrečo talentov in nam pokazal, da jih imamo. Na nas je, da se odločimo, kaj bomo naredili z njimi. Bomo pokazali kot mlada ženska s šminko, da smo živi in da ne se predamo. Ali bomo obupani strmeli v tla. Naj bodo ti prazniki za pogumne. Poiščite sličice, ki vas osrečujejo, in jih zbirajte kot dragocene opomnike, da imate življenje na dlani. Čuvajte ga.