Računalnik in jaz: Računalniška miška

Delo z računalnikom mora biti kar čim bolj enostavno in nezahtevno.

V ta namen ima računalnik kar nekaj naprav, ki nam to omogočajo. Bistvenega pomena za delo z računalnikom je tipkovnica, ki nam omogoča pisanje ukazov, ustvarjanje besedil, nadzor nad delovanjem računalnika in z njeno pomočjo lahko naredimo praktično vse. Delo pa nam, še zlasti pri današnjih grafičnih vmesnikih, zelo olajša računalniška miška. Z njo lahko delamo praktično vse. Je zelo prijetna »živalca«, ki drsi po zaslonu računalnika in izpolnjuje naše želje.

Računalniška miška je ena izmed najbolj razširjenih strojnih naprav, poleg tipkovnice, za interaktivno delo z računalnikom. Sodi v podskupino vhodnih naprav, kjer jo lahko umestimo h kazalnim napravam. Njeno prisotnost in položaj na zaslonu opazujemo s pomočjo kazalca, ki je običajno v obliki puščice. Običajna miška je opremljena z gumbi, največkrat s tremi, pri tem pa je srednja tipka pogosto kombinirana s kolescem, ki poleg pritiska omogoča tudi vrtenje. Ime miška izvira iz njene podobnosti z njeno živalsko sorodnico, še posebej pri izvedbi z dvema gumboma.

Z miško izbiramo objekte in aktiviramo ukaze, ki jih vidimo na zaslonu računalnika. Tehnološke izvedbe miške so različne glede na način sledenja premikanju. Tako poznamo miške s kroglico, kjer se kroglica vrti, tipala pa zaznavajo njen položaj. Druga vrsta izvedbe mišk pa so optične miške, ki jih prepoznamo po rdečem ali modrem svetlobnem žarku, ki sije iz spodnjega dela miške, ter na ta način določa njen položaj. Miške so lahko na računalnik povezane preko kabla, lahko pa so tudi brezžične, v tem primeru pa morajo biti opremljene z baterijami. Gumbi na miški so običajno trije, poznamo pa tudi izvedbe z enim, pa vse do pet gumbov.

Osnovne akcije pri delu z miško so: levi klik, desni klik, dvojni klik, klik in vlek, vrtenje kolesca. Kaj in kako delamo z miško, je odvisno od programa, s katerim trenutno delamo. Program mora prepoznati signale, ki prihajajo iz miške preko programskega gonilnika za miško. Programski gonilnik je vez med miško in računalnikom, da se napravi med sabo razumeta in lahko usklajeno delujeta.

Dvojni klik, pogovorno tudi dvoklik, je dvakratni klik na enega izmed gumbov na računalniški miški, ki se naredi z določeno hitrostjo. Hitrost dvojnega klika je prilagodljiva, vendar je to odvisno od operacijskega sistema. Po navadi dvojni klik sproži dogodke, kot so zagon programov, ogledovanje datotek in podobno. Če dvojno kliknemo na ikono izvršljivega programa, se bo ta program zagnal. Dvoklik na ostale vrste datotek odpre datoteko v ustreznem programu, seveda če je ustrezni program nameščen in je v nastavitvah ta tip datoteke povezan s programom.

S klikom na levo tipko navadno izbiramo objekte, gumbe, funkcije v menijih in označujemo besedilo. Klik na srednjo tipko ima v odvisnosti od programa zelo različne funkcije. Praviloma pa pomeni funkcijoprilepi, kjer se na trenutno mesto vstavi vsebina iz odložišča. Zelo različne funkcije ima tudi klik na desno tipko, praviloma pa se odpre padajoči meni z dodatnimi možnostmi.

Vrtenje kolesca omogoča hitrejše premikanje po daljših dokumentih. Pri tem se premika samo okno za vpogled v dokument, mesto kazalčka ostane na istem mestu! S pritiskom na kolesce se, odvisno od programa in različice operacijskega sistema, spremeni slika kazalčka in pozicioniranje kazalčka v zgornji del ekrana pomeni premikanje proti začetku dokumenta, premik v spodnji del pa proti koncu dokumenta. Ponoven pritisk na kolesce ukine to funkcijo in slika kazalčka postane taka kot običajno.

Miška je v računalništvu zelo prijeten in koristen pripomoček. Lahko je zelo različnih oblik, barv in velikosti ter je pravi modni dodatek. Pomembno pa je le, da nam »sede« v roko in da z njo lahko udobno delamo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 13. maj 2020 / 22:24

Država po novem dobi več

V Slovenskih državnih gozdovih dokazujejo, da se je država odločila prav, ko je ukinila koncesijski sistem upravljanja z državnimi gozdovi in za upravljanje s temi gozdovi ustanovila svojo družbo.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 6. september 2009 / 07:00

O vojnih zakonih in totalitarizmih

V torek bodo poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavali predloga vojnih zakonov in resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih.

Preddvor / nedelja, 6. september 2009 / 07:00

V vsaki vasi je kaj novega

Občina Preddvor 8. septembra praznuje občinski praznik. Letos imajo ob prazniku veliko pokazati: obnovljeno infrastrukturo v Novi vasi, urejeno cesto med Spodnjo in Srednjo Belo, preurejen vrtec v dom...

Prosti čas / nedelja, 6. september 2009 / 07:00

Plavajoči status (74)

Pred nedavnim mi je gospod za sosednjo mizo razložil, da smo v časih, ki naj bi bili bolj prijazni do moških, saj se menda ženske spet poročajo iz ljubezni, ne zaradi debeline denarnic, pa sem še...

Kultura / nedelja, 6. september 2009 / 07:00

Program za obliznit prste

Nova gledališka sezona prinaša ambiciozen program, v katerem se odraža današnji čas recesije, totalnega kapitalizma, porušenih medosebnih odnosov. Za začetek sredi septembra prihaja Gogoljev Revizor v...

Kultura / nedelja, 6. september 2009 / 07:00

LocaMusica dobro obiskana

Škofja Loka - S sklepnim koncertom se je prejšnji teden v Sokolskem domu zaključila 5. mednarodna poletna glasbena šola LocaMusica, na katero se je prijavilo 47 mladih glasbenic...