Izgubljeno desetletje blaginje

"Medtem ko se je slovenski BDP do krize približeval povprečju Evropske unije, samo po zadnjih podatkih na stopnji leta 2002, 2003," prvi Boštjan Vasle.

Ljubljana - Slovenija se v zadnjih letih oddaljuje od strateških ciljev na področju gospodarskega razvoja in blaginje, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Gospodarska kriza je izpostavila šibke točke konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar se je odrazilo tudi v poslabšanih materialnih življenjskih razmerah.

»Gospodarsko nazadovanje je rezultat strukturnih slabosti, ki zmanjšujejo konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva,« poudarja Boštjan Vasle, direktor Umarja. Padec gospodarske aktivnosti je bil v Sloveniji od začetka gospodarske krize med največjimi v EU, kar nas je z 91 odstotki povprečne gospodarske razvitosti članic (merjeno z BDP na prebivalca po kupni moči) oddaljilo na 85 odstotkov leta 2010.

Nadaljnje povečevanje razvojne vrzeli se je po oceni urada nadaljevalo tudi v letu 2011. Slovenija je po gospodarski razvitosti za povprečjem držav EU leta 2010 tako zaostajala že bolj kot leta 2005. »Razlogi za to, da po močnem padcu BDP v začetku krize ni prišlo do resnejšega gospodarskega okrevanja, izhajajo predvsem iz domačega okolja,« opozarja Rotija Kmet Zupančič, urednica publikacije Poročilo o razvoju. Premajhna usmerjenost v tehnološko prestrukturiranje in inovacijske aktivnosti v preteklem desetletju, premalo učinkovito vodenje podjetij kot posledica ohranjanja velike vloge države v gospodarstvu in prepočasno izboljševanje poslovnega okolja so zmanjšali konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva.

»Šibka točka konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je predvsem relativno nizka produktivnost, dodana vrednost na zaposlenega v nobeni dejavnosti ne presega povprečne v EU,« še poudarja urednica. V ospredje so stopile tudi težave z učinkovitostjo finančnega sektorja, v veliki meri povezane z neustrezno alokacijo finančnih sredstev v preteklosti. Skupaj z visoko zadolženostjo podjetniškega sektorja je to močno omejilo dostop podjetij do bančnih virov financiranja.

Vpliv gospodarske krize se kaže tudi v poslabšanih materialnih življenjskih razmerah, razpoložljivi dohodek državljanov se vse od leta 2009 znižuje. Zaradi razmer na trgu dela in sočasne rasti števila upokojencev se spreminja tudi struktura razpoložljivega dohodka, saj vedno več dohodkov iz dela nadomeščajo prejemki iz javnih virov.