Naslovnica knjige (Foto: Miha Naglič,Bor Slana (www.siol.net), Plakat: Ministrstvo za šolstvo in šport)

Spolno življenje v Sloveniji

Ivan Bernik, Irena Klavs, Spolno življenje v Sloveniji, Aristej, Maribor, 2011, 192 strani, 23 evrov, www.aristej.si

»Po zadnjih čašah sta se oba kakor zresnila. Strmela sta na belo steno, obeh misli so bile strnjene, molčala sta, a sklenjene roke so se dobrikale in pogovarjale. Tuintam sta prekinila molk in govorila šepetaje, kakor bi ju bilo nečesa groza. Oba sta čutila, da se nekaj maja in ziblje, da pada nanju izpod stropa kakor črna, mrežasta perot. Niti tega nista opazila, da lučka pojema, da komaj še brli. In preden sta se zavedla, se je dvignil zubelj še enkrat, vztrepetal in ugasnil. Vse je zamigotalo po sobi v zadnji jasnini; bela kamrica se je zavila v črno noč …« Kaj je po vašem občutku opisano v gornjih vrsticah? Danes bi kak bloger napisal, da sta »seksala« ali celo »fukala«, priznani slovenski pisatelj gorenjskega rodu pa je njuno početje pred sto leti zameglil v stavek: »Oba sta čutila, da se nekaj maja in ziblje, da pada nanju izpod stropa kakor črna, mrežasta perot …«

 

Pa še to je bilo preveč. »Fran S. Finžgar je v povesti Dekla Ančka z zelo previdnimi besedami opisal prvi spolni odnos med glavno osebo in moškim, s katerim ima skrivno zvezo. Kljub temu so ti stavki pri varuhih javne morale zbudili nejevoljo, saj je bilo v tistih časih spotakljivo - še zlasti, ker je bil avtor povesti duhovnik - že samo omenjanje spolnosti, kaj šele spolnega odnosa med neporočenima osebama. Da bi Finžgar čim bolj prepričljivo izrazil občutja svojih literarnih oseb, je v petih kratkih odstavkih, v katerih je opisal njuno izkušnjo, kar trikrat zapisal besedo groza. Z našega vidika je njegovo besedilo zanimivo, ker prepričljivo upodablja posledice restriktivne spolne morale, ki je v začetku dvajsetega stoletja prevladovala na slovenskem podeželju, kamor je postavljena povest. Za to moralo je bilo značilno, da je individualnim spolnim izbiram postavljala izjemno ozek okvir, njegovo neupoštevanje pa je bilo strogo kaznovano. Za sodobno permisivno spolno moralo, ki je v mnogih pogledih antipod tiste, ki jo prikazuje Finžgar, je značilno, da posameznikom nudi le splošen in pogosto celo nejasen scenarij spolnega vedenja in doživljanja. To velja tudi za prvi spolni odnos, saj je osebam, ki vstopajo v partnersko spolno življenje ne le dopuščena, ampak celo naložena visoka stopnja svobode pri izbiri prvega spolnega partnerja. Isto velja tudi za starost ob prvem spolnem odnosu.«

 

 

Prvi od navedenih odstavkov je torej iz Finžgarjeve Dekle Ančke (1913), drugi iz knjige Spolno življenje v Sloveniji; napisala sta jo sociolog Ivan Bernik (rojak iz Selške doline) in zdravnica epidemiologinja Irena Klavs, ki sta že leta 2000 opravila temeljno istoimensko raziskavo. Ta je zajela »verjetnostni vzorec« 1752 moških in žensk, starih od 18 do 49 let. »Velike nacionalne raziskave, kot je bila naša, ne morejo zajeti podatkov o vsej pestrosti spolnega vedenja, lahko pa zberejo podatke o razširjenosti običajnih spolnih praks. Tudi v Sloveniji se je »poznavanje« osnovnih heteroseksualnih spolnih praks izkazalo za zelo predvidljivo - vaginalni spolni odnos je bil skoraj univerzalna spolna praksa, sledil mu je oralni spolni odnos in draženje spolnih organov z roko. Najredkejši je bil analni spolni odnos, s katerim pa je - v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami - imel izkušnjo razmeroma velik delež Slovencev in Slovenk. Tudi pogostost spolnih odnosov je bila v Sloveniji podobna kot v drugih zahodnoevropskih državah. Ugotovitve o prevladujočih spolnih praksah in njihovi pogostosti torej ne kažejo na spolno 'dremavost' Slovencev.«

 

Spolno življenje v Sloveniji torej ni »dremavo«, ta ugotovitev pa je zapisana v sklepnem poglavju z naslovom Nepričakovano običajno spolno vedenje Slovencev in Slovenk. Vsebino knjige lahko na kratko povzamemo že z naslovi sedmih poglavij, ki sledijo Uvodu: 1. Družbena in kulturna organiziranost spolnosti v sodobnih družbah; 2. Raziskovanje spolnega vedenja ali koga, kaj in kako vprašati; 3. Partnerske zveze in spolnost v Sloveniji; 4. Nepozabni prvi; 5. Spolne prakse ali na kakšen način in kako pogosto; 6. Spolnost v senci tveganj; 7. Spolnost v besedah in dejanjih. Rezultati raziskave so prikazani na bralcu prijazen in poučen način, njena znanstvenost pa je razvidna tudi iz številnih statističnih preglednic. Iz knjige ne boste izvedeli, kakšno je spolno življenje vaših sosedov, zato pa razkriva slovenski verjetnostni vzorec v teh rečeh …

 

         

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 3. julij 2008 / 07:00

Tavčarjeva je spet zaživela

Minulo soboto Kranj še malo ni bil dolgočasno mesto, da je bilo veselo, tudi ko se zmračilo, pa so poskrbeli v Tavčarjevi ulici.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...