Veličasten maraton na Dunaju

Medtem ko je Lili Žura tekla na pariškem maratonu, je istega dne Janez Ferlic tekel po Dunaju. Imel je povsem drugačno izkušnjo.

Ulice avstrijske prestolnice smo v nedeljo, 15. aprila, preplavili maratonci in rekreativni tekači iz vsega sveta. Dunajski časopis Heute je dan po maratonu podal naslednje podatke: Najhitrejši Dunajski maraton vseh časov, elitni dvoboj dveh velikanov teka na dolge proge in rekordna udeležba 36.157 tekačev iz sto dvajsetih držav, ki so nastopili bodisi na maratonu, polmaratonu ali štafetnem teku. Ciljno črto pa je prečkalo tudi 333 slovenskih tekačev, od tega precej tudi z Gorenjskega. Na maraton sem se podal po priporočilu kolegov, ki so ga že pretekli in ga ocenili kot krasno doživetje. V moji mini odpravi sta bila še izkušeni maratonec z dolgoletnim stažem, ki pa počasi končuje tekmovalno maratonsko pot, Boštjan Potočnik iz Zminca ter Franci Teraž iz Mojstrane, ki ga sicer bolje poznamo kot odličnega gorskega tekača, v zadnjem času pa se je spet bolj posvetil maratonskim preizkušnjam. Start maratona je na mostu nad Donavo in tik pred štartnim strelom nas je tekače iz zvočnikov pozdravil še valček za dušo, izjemna in neponovljiva skladba Johanna Straussa mlajšega, neuradna himna Dunaja Na lepi modri Donavi. Maratonska proga, ki po konfiguraciji dopušča hiter tek, kar se je pokazalo tudi z novim rekordnim tekom kenijskega tekača Suguta, se nato vije po ulicah in parkih Dunaja mimo vseh znamenitosti, ki jih premore to mesto kulture, ki je bilo tokrat povsem šampionsko obarvano. Pred startom smo imeli namreč možnost v prvem, rezerviranem boksu od daleč pozdraviti verjetno najboljšega tekača dolgih prog vseh časov, legendarnega Haileja Gebrselassieja iz Etiopije in Britanko Paulo Radcliffe, ki sta tekla na polmaratonski razdalji. Oba sta povsod, kjer se pojavita, deležna velike pozornosti, saj gre vendarle za veliki atletski ikoni, ki sta pustila velik pečat v tekih na dolge proge, temu primerno pa so morali verjetno precej globoko v žep seči tudi sponzorji. Kako pa smo se odrezali Gorenjci? Sam sem ciljno črto prečkal v času 2:39:02, kar je zadostovalo za generalno 48. mesto in dosegel svoj drugi najboljši maratonski rezultat po maratonu v italijanskem Trevisu leta 2009. Odlična prva polovica, nato je tempo po 34. kilometru nekoliko padel (poljski tekači temu pravimo, da te malo »zakolje«), vendar še vedno zelo dober rezultat za prvi del sezone. Se je pokazalo, da je bil obsežen zimski trening dobro izpeljan. Boštjan Potočnik, ki je mogoče tekel enega svojih zadnjih tekmovalnih maratonov (kariero nato nadaljuje kot maratonski tempo tekač in spremljevalec), je končal z 2:46:38, Franci Teraž pa z 2:48:37 in v svoji starostni kategoriji zasedel 2. mesto. Če smo že na Dunaju, smo si morali privoščiti tudi tamkajšnjo specialiteto, dunajski zrezek. Po takem maratonskem nastopu bi namreč lahko glede na porabljene kalorije zaužili trojno porcijo tega zloglasnega zrezka s pomfrijem in solato. Nekaj podobnega smo si člani zgoraj omenjene odprave tudi privoščili, po malem pa še kaj drugega, kar ponuja »die Weltstadt« Dunaj, mesto, pod okrilje katerega je pred mnogimi leti nenazadnje spadal tudi slovenski narod. Sezona maratonov je sedaj v polnem razmahu, plani za naprej že narejeni in le upajmo, da nam noge in srce še dolgo služijo namenu. Pa ne samo maratonskemu.