Vsak dan je potreben dialog

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 23. april 2012 / 06:00

V soboto sta Helena in Francelj Justin v krogu širše družine in prijateljev, skupaj več kot 90 svatov, praznovala biserno poroko.

Po natanko šestih desetletjih sta se Helena in Francelj Justin s Hotavelj vzela že v tretje. Tako kot prvikrat tudi sedaj civilno v zadružnem domu in nato še v domači cerkvi sv. Lovrenca. »Poročila sva se za isto mizo kot na prvi poroki,« pove ata in razloži, da so kmalu po njegovi poroki matični urad razpustili in razprodali opremo. On je kupil mizo in jo odnesel domov.

V pogovoru drug drugemu nanizata kup lepih misli. »Srečen sem, da sem prišel s Hlavčih Njiv in ostal,« je ženi rekel Francelj, Helena pa možu: »Ušel mi nisi, umret' nis' h'tel, zato sva se pa še v tretje vzela.« Spoznala sta se že v šoli, tik po vojni. Obiskovala sta isti razred, čeprav je med njima dve leti razlike. Tudi za to je bila razlog vojna. »Ne verjamem, da bi se poročila prej, saj sva bila ravno pravšnje starosti, sicer pa sva morala obnoviti hišo pr' Žirouc, kasneje še hlev in kozolec.

Helena je po poroki ostala doma, delala na kmetiji in skrbela za štiri hčere. Vse od leta 1952 na vsaki dve leti so na svet prijokale Marica, Francka, Helena in Ivanka. Francelj je bil najprej zaposlen v Kmetijski zadrugi Hotavlje, kasneje v Termiki. Veliko je bil na terenu, bolj malo so se videli. »Trdo je bilo treba delati in se marsičemu odreči. A smo preživeli, ostali prijatelji tako v družini kot s sosedi,« pove Helena, Francelj pa doda, da je bilo treba poprijeti za vsako delo, veliko so naredili tudi sami.

Vrnimo se na sobotno praznovanje oziroma na leto praznovanj v rodbini. Francljeva sestra Micka je praznovala osemdeset let, hči Marica šestdeset let, druga sestra Ančka bo letos praznovala devetdeset let. Kupu okroglih obletnic sta Helena in Francelj dodala še svojih šestdeset let zakona. V tretje ju je poročil domači župan Milan Čadež, Helenina priča je bil že tretjič njen brat Tine Klemenčič, Francljeva v drugo Jurij Kumer. Po obeh porokah se je čez devetdeset svatov podalo na kosilo z nekaj zabave, bilo je zelo lepo in čustveno.

Še pred sobotnim vnovičnem 'da' se je Francelj pošalil, da če bo dež, bo pri hiši bogastvo in veliko otrok, na poroki pa je mladim razodel tudi recept za dolg zakon: »Nikoli naj ne bo en dan beseda enega glavna, drugi dan pa drugega. Vedno morata biti enakopravna in se pogovarjati.« Temu je prisluhnilo tudi 19 vnukov in 14 pravnukov. Zelo rada jih vidita, velikokrat ju obiščejo. Zakonca sta sicer kolikor toliko zdrava (Helena pravi, da če ju ne bi nič bolelo, pa ne bi bila več živa), vsak dan se odpravita vsaj malo po vasi, rešujeta križanke, spremljata novice po televiziji in radiu, vsako nedeljo sta pri maši. »Hčeram in njihovim družinam sva hvaležna, da se vedno najde kdo, ki naju lahko odpelje k maši. Zelo so pozorni in skrbijo za naju,« pravita.