Po medvedovih stopnjah

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / nedelja, 22. april 2012 / 06:00

Velika špička (955 m) - Razgledna špička skoraj nad Cerkniškim jezerom. Že na samem začetku nas oznake opozorijo, da hodimo po medvedovih stopnjah. Domačini vedo za dva brloga.

Cerkniško jezero s svojo edinstveno kraško, presihajočo okolico je svojevrsten slovenski fenomen. Običajni asociaciji na jezero sta Slivnica in čarovnice. A le streljaj stran od Slivnice je kucelj, ki je bistveno manj obljuden, ponuja pa čudovit razgled in razmišljanje za mestno dušo; ko na vrhu preprosto obsediš in se zazreš v daljavo. Zanimivo. Pa pojdimo na Veliko špičko, ki je s svojimi 955 m sicer nižja od Slivnice, a vsaj meni, bistveno bolj ljuba. Morda zato, ker ves čas hodimo po poti medvedovih stopinj, na kar nas opozarjajo oznake. Ne, videla pa medveda nisem. Domačini pravijo, da bi človek moral imeti res srečo, da bi ga srečal.

Z avtoceste Ljubljana-Koper zavijemo na izvoz Unec in cesti sledimo proti Cerknici. Tik pred Cerknico se levo odcepi cesta proti Begunjam in Rakitni. Ko pridemo do vasi Begunje, nadaljujemo skozi vas. Pozorni bodimo na manjšo trgovino najboljšega soseda, kjer zavijemo levo oz. naravnost na stransko cesto, po kateri nadaljujemo 200 metrov do igrišča za balinanje, na koncu katerega parkiramo.

Po makadamski cesti se odpravimo v smeri markacij in kmalu smo na razpotju poti. Povzpeli se bomo po levi poti, sestopili po desni, ki nas bo nazaj v dolino pripeljala mimo križa, ki stoji na Golem vrhu ali Cemarovniku, kot pravijo domačini (na zemljevidu piše Cumarovnik), in smo ga videli s parkirišča.

Nadaljujemo torej levo, po zložnem kolovozu. Višje se levo odcepi ozka pešpot, ki z vsakim metrom postaja bolj strma. Markirana pot se vzpenja skozi gozd in steza, kljub strmim odsekom ni naporna. Skoraj celotna pot poteka skozi borov gozd, kar poti daje poseben čar. Ko stopimo iz gozda, smo na Begunjskih Zalakah, na travniku, ki ga prečimo po desni strani. Levo vidimo, da se še ena pot odcepi proti vasi Kožljek. Pot poteka po ravnem, brez višinskih razlik. Ko prečimo travnik, nas markacije spet usmerijo desno v gozd. Tukaj pa predlagam sledeče. Sledimo markacijam, ko pa na naši desni strani vidimo oznake za medvedovo pot, sledimo tem. Pot se malce strmeje vzpne in nas pripelje na pomol, kjer se nam z desne strani priključi pot iz Selška in druga pot iz Begunj, pot, po kateri bomo kasneje sestopili. Sledi najstrmejši del poti, vendar ta del ni dolg. Ko stopimo na pomol, se nam na desni strani pokaže vrh Velike špičke. Do vrha se sprehodimo skoraj po ravnem. Pred nami se odpre čudovit razgled na Slivnico, Javornike, Cerkniško jezero oz. Cerkniško polje, Nanos. Vzemimo si trenutek le zase.

Z vrha sestopimo po poti vzpona, gremo čez strmi del, potem pa nadaljujemo kar naravnost. Pot se strmo spušča skozi gozd, niti za trenutek ne popusti. Tik pred vrhom Cemarovnika, kjer je velik križ, nas čaka nekaj korakov navzgor, nato pa spet strm sestop skozi gozd. Na koncu gozda nas pot pripelje do strmega travnika, preko katerega se spustimo skoraj do vznožja. Ko stopimo na gozdno cesto, zavijemo desno in se mimo znanih odcepov vrnemo nazaj do jeklenega konjička.

Nadmorska višina: 955 m

Višinska razlika: 344 m

Trajanje: 2 uri

Zahtevnost: 1 zvezdica