Umor iz "usmiljenja"

Vlada socialnim partnerjem predstavlja ukrepe varčevanja, ki so del strategije hudega zategovanja pasu. Tolaži nas, da za prihodnje leto pripravlja ukrepe za oživljanje gospodarstva. Uveljavljeni bodo leta 2013, prijeli bodo leta 2014! Kaj se bo zgodilo do tedaj? Na ravni posameznika do takrat morda še zdržimo (ne vsi), na ravni gospodarstva pa zniževanje plač pripelje do spoznanj, da ljudi ne morejo plačati slabše, kot lahko delajo, če izgubijo motivacijo. Uravnilovka slabih delavcev ne spodbudi, dobrim vzame voljo.

Posamezniki bodo kopičili nezadovoljstvo z delom vlade, demonstrirali, zahtevali odhod, a kaj naj stori gospodarstvo? Demonstracije delodajalcev ne bi pomagale. Vlada ima strategijo, ki onemogoči podjetnike. Obtoži jih nesposobnosti, diskreditira, kot je Virant poskusil diskreditirati poslanca Vogrina. Ta je za stranko pred kongresom »premalo uspešen podjetnik«.

Naša politična elita je ugotovila, da bodo prevzemi tujcev pripeljali do siromašenja podjetij. Razvojne in tržne funkcije selijo iz Slovenije. Dodano vrednost ustvarjata razvoj in trženje, proizvodnja je vse manj vredna. Ko se pojavi kriza, si politika čez noč premisli in začne sežigati »čarovnike«, z njimi pa še njihova »kužna« podjetja. Dobili smo tisoče nezaposlenih, namesto da bi rešili delovna mesta. Razmere zahtevajo drugačno ukrepanje, odgovorno in hitrejše odzivanje vlade in bank.

Gre za serijo »naklepnih neoliberalnih umorov«, ki jih javnosti prikrivajo z navidezno »evtanazijo«, ki naj trpeča podjetja odreši muk. Pri evtanaziji je nujno jasno ugotoviti voljo neozdravljivega, imeti še soglasje najožjih sorodnikov, pri nas pa gre po domače. Zaposleni, sindikati in uprave, tudi lastniki, lokalno okolje in javnost od vlade in bank na ves glas zahtevajo pomoč za ohranitev delovnih mesti, vlada pa ravna drugače, ko se pretvarja, da nima nič pri tem. Trdi, da so državne banke samostojne. Vidimo umor za umorom, izvrševalki sta največji banki v državni lasti, v ozadju je vlada. Najhujši primer sprenevedanja vlade je NLB na čelu z odstopljeno upravo. Njen predsednik je sinonim za človeka, ki se ne strinja sam s seboj, kaj šele z drugimi.

Poglejmo primer stečaja papirnice Radeče. Imela je naročilo za tiskanje denarja za Indijo, najbolj zgledno delujočo demokracijo v Aziji. Gre za največjo državo po številu prebivalstva na svetu v skupini hitro rastočih in najbolj perspektivnih ekonomij. Tja sodijo še Brazilija, Ruska Federacija, LR Kitajska in Južna Afrika (BRICS). Če bi guverner Banke Slovenije imel širino, bi zastavil glas, da bi vlada podprla dragocen posel z Indijo. Gre za prestiž, za reference, predvsem za zaslužek in delovna mesta. Ni šlo le za Indijo, še Indonezija, Filipini, Bangladeš, Mehika in Argentina so bili v igri. Imeli so delo, naročila, plače, potreben je bil le denar za obratna sredstva.

Nimamo širokega guvernerja, ne ozaveščene vlade! Imamo državno banko, ki zavlačuje tako dolgo, da posel splava po vodi. Več kot 350 ljudi so poslali na zavod za zaposlovanje. Napaja ga proračun, ki ga moramo skrčiti, ker ga z ugašanjem delovnih mest polnijo vse slabše. Vlada ne ve, kje bo dobila denar za zavod za zaposlovanje! V ponedeljek so jim vročili odpovedi.