Spomin na pregnane koroške Slovence

Sredi aprila leta 1942 so nacisti v dveh dneh odpeljali v taborišča nad tristo zavednih slovenskih koroških družin. To je bil finale obračuna s Slovenci na Koroškem, ki so imeli pogum boriti se za svoj jezik in začeti oborožen partizanski upor. Ko so se pregnane družine po koncu vojne vrnile na svoje domove, so bili ti izropani, sami pa so bili zaradi narodne zavednosti še dolgo zaznamovani kot sovražniki Koroške in Avstrije. Če je bilo nacistično in kasnejše preganjanje Slovencev na Koroškem še do nedavnega zamolčevano in poniževano, mu je bila tokrat v osrednjih koroških medijih posvečena večja pozornost, kar je pomenljiva potrditev boljšega vzdušja na Koroškem.

Organizacije Slovencev na Koroškem so v nedeljo, 15. aprila, počastile spomin na ta del zgodovine Slovencev na Koroškem. V celovški stolni cerkvi je bila najprej maša, ki jo je daroval celovški škof dr. Alois Schwarz. V pridigi je obžaloval, da je Cerkev v primeru Slovencev na Koroškem kdaj ravnala tudi napačno, in jo sklenil s pozivom, naj Slovenci še naprej skrbijo za svoj jezik in kulturo. Spominska slovesnost se je nato nadaljevala v nabito polni dvorani Doma glasbe v Celovcu. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev na Koroškem Jože Partl je v nagovoru povedal, da se je na Koroškem zadnje čase glede položaja Slovencev marsikaj obrnilo na bolje. Vendar je treba deželi vcepiti v trajen spomin, da se kaj takega nikdar več ne bo zgodilo. Slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je priznala, da je Slovenija včasih manjšino premalo odločno podprla, saj je težko ohranjati dobre odnose s sosednjo državo in se hkrati zavzemati za manjšino. Socialdemokratska poslanka v avstrijskem državnem zboru na Dunaju Christine Muttonem je priznala, da je v Avstriji in še posebej na Koroškem predolgo trajalo, da so se ozrli na težavno zgodovino Slovencev. Spomnila je, da je na Koroškem potekal upor priti nacizmu »v gozdovih pri partizanih«.

Kulturni program so izvedli mladi. Pesnik Andrej Kokot je prispeval vsebinsko globoko in osebno doživeto besedilo, saj je bil sam tudi med izgnanimi Slovenci, program pa je režiral Marjan Štikar. Sklenjen je bil s prižigom sveče na gomili koroške zemlje, z razgrnitvijo prtov z imeni izseljenih družin in s pesmijo Lipa zelenela je. Občinstvo je še stoje, z dolgim aplavzom, sklenilo eno najlepših in najbolj doživetih prireditev Slovencev na Koroškem.