Uničujoči pristaniščni valovi

Narava vrača udarec: svet v zadnjem času pretresajo različne naravne katastrofe, med katerimi so tudi ogromni rušilni morski valovi, ki jemljejo življenja in povzročajo velikansko škodo. Kaj so cunamiji?

Beseda cunami izvira iz japonščine – Japonska nasploh velja za deželo cunamijev – in pomeni pristaniščni val. Gre za ogromen val na morski gladini ali v večini primerov za skupino takšnih valov, ki največkrat nastanejo zaradi potresa, lahko pa tudi zaradi zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja. Cunamije včasih imenujemo plimni val, saj pogosto res bolj spominjajo na naraščanje morja ob plimi kot pa na lomljenje običajnih valov ob obali.

V globoki vodi se energija cunamija ohranja. Odvisna je od njegove višine in hitrosti. Cunamiji imajo zelo veliko valovno dolžino, zato se vedno, tudi na odprtem oceanu, obnašajo kot valovi v plitvi vodi. Hitrost cunamija je odvisna od težnostnega pospeška ter globine vode, zato lahko sredi oceana cunami doseže hitrost tudi nad 800 kilometrov na uro. Ko se cunami približa obali, pa se njegova višina poveča, hitrost pa zmanjša. Ker se potresni valovi širijo hitreje od morskih, imajo v krajih, ki so bolj oddaljeni od epicentra potresa, več časa za evakuacijo pred rušilnim cunamijem. Na tem dejstvu sloni služba za alarmiranje javnosti ob tihomorski obali, kjer so cunamiji najpogostejši.

V zadnjem obdobju smo bili pogosto deležni tragičnih novic o posledicah cunamijev. Pred kratkim je hud popotresni val grozil indonezijskemu otoku Sumatra, vendar do najhujšega na srečo ni prišlo, saj so obalo dosegli le trije manjši cunamiji. Žal ni bilo tako lani na Japonskem, ki ga je stresel potres z magnitudo 9 po Richterjevi lestvici, sledil pa mu je rušilni cunami. Posledice: več kot 19 tisoč žrtev ter nuklearna katastrofa. Vsi se še dobro spominjamo tudi cunamija, ki je ob koncu leta 2004 v deželah ob Indijskem oceanu, zlasti na Sumatri, zahteval več kot 220 tisoč življenj in povzročil ogromno gospodarsko škodo.

Potresov, ki povzročajo rušilne cunamije, žal še ni mogoče napovedati. Sodobna znanost nima in verjetno še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko vnaprej določila kraj, velikost in čas nastanka potresa. Zaradi tega potrese vedno spremljajo visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udarijo nenadoma in nepredvidljivo. Vsaj zaenkrat je žal še tako.