Cunamiji predstavljajo grožnjo zlasti za urbana središča ob obali.

Uničujoči pristaniščni valovi

Narava vrača udarec: svet v zadnjem času pretresajo različne naravne katastrofe, med katerimi so tudi ogromni rušilni morski valovi, ki jemljejo življenja in povzročajo velikansko škodo. Kaj so cunamiji?

Beseda cunami izvira iz japonščine – Japonska nasploh velja za deželo cunamijev – in pomeni pristaniščni val. Gre za ogromen val na morski gladini ali v večini primerov za skupino takšnih valov, ki največkrat nastanejo zaradi potresa, lahko pa tudi zaradi zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja. Cunamije včasih imenujemo plimni val, saj pogosto res bolj spominjajo na naraščanje morja ob plimi kot pa na lomljenje običajnih valov ob obali.

 

V globoki vodi se energija cunamija ohranja. Odvisna je od njegove višine in hitrosti. Cunamiji imajo zelo veliko valovno dolžino, zato se vedno, tudi na odprtem oceanu, obnašajo kot valovi v plitvi vodi. Hitrost cunamija je odvisna od težnostnega pospeška ter globine vode, zato lahko sredi oceana cunami doseže hitrost tudi nad 800 kilometrov na uro. Ko se cunami približa obali, pa se njegova višina poveča, hitrost pa zmanjša. Ker se potresni valovi širijo hitreje od morskih, imajo v krajih, ki so bolj oddaljeni od epicentra potresa, več časa za evakuacijo pred rušilnim cunamijem. Na tem dejstvu sloni služba za alarmiranje javnosti ob tihomorski obali, kjer so cunamiji najpogostejši.

 

V zadnjem obdobju smo bili pogosto deležni tragičnih novic o posledicah cunamijev. Pred kratkim je hud popotresni val grozil indonezijskemu otoku Sumatra, vendar do najhujšega na srečo ni prišlo, saj so obalo dosegli le trije manjši cunamiji. Žal ni bilo tako lani na Japonskem, ki ga je stresel potres z magnitudo 9 po Richterjevi lestvici, sledil pa mu je rušilni cunami. Posledice: več kot 19 tisoč žrtev ter nuklearna katastrofa. Vsi se še dobro spominjamo tudi cunamija, ki je ob koncu leta 2004 v deželah ob Indijskem oceanu, zlasti na Sumatri, zahteval več kot 220 tisoč življenj in povzročil ogromno gospodarsko škodo.

 

Potresov, ki povzročajo rušilne cunamije, žal še ni mogoče napovedati. Sodobna znanost nima in verjetno še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko vnaprej določila kraj, velikost in čas nastanka potresa. Zaradi tega potrese vedno spremljajo visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udarijo nenadoma in nepredvidljivo. Vsaj zaenkrat je žal še tako.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 16. maj 2023 / 15:46

Kranjska občina mora plačati tristo tisoč evrov odškodnine

Mestna občina Kranj mora plačati tristo tisoč evrov odškodnine novomeškemu podjetju Trata zaradi izgube dobička, ker v letu 2018 kot najugodnejši ponudnik ni bilo izbrano za koncesijskega izvajalca ja...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Lepo vreme, razgled in kopanje

Gorenjski glas in Mercator sta v sredo popeljala srečne izžrebance najprej na Vogel, kjer so se sprehodili do Mercatorjeve koče, vse o različnih hribih, ki jih vidimo z Vogla, pa jim je razložil...

Zanimivosti / / 07:00

Po Jančmanu poimenovali pot

V soboto je bilo na Zelenici srečanje v spomin na Janeza Jermana, preminulega očeta smukača Andreja Jermana.

Zanimivosti / / 07:00

Spoznala sta se v službi

Stanislav in Anamarija Stele sta v soboto na Loškem gradu obnovila šest desetletij staro ljubezen.

Zanimivosti / / 07:00

Iz Švice prišlo 150 skavtov

Reteče – Na travniku pod Retečami so tabor postavili skavti iz bližine Berna v Švici. 5. julija so prišli s tremi avtobusi, skupaj jih je 150, od tega sto otrok, starih od deset...

Nasveti / / 07:00

Spletna prijava na let z letalom

Veliko potujem z letalom. Na poti mi največ časa vzame urejanje formalnosti na letališču.