Razmere ostajajo zaostrene

Gospodarstvo je še vedno v slabi kondiciji, Vasle pa še vztraja pri napovedi o krčenju slovenskega gospodarstva za 0,9 odstotka.

Ljubljana - Gospodarska aktivnost tako v Sloveniji kot EU ostaja na skromni ravni. Kljub posegom evropske centralne banke so razmere na trgih državnih obveznic negotove, likvidnostni pritiski v slovenskem bančnem sistemu pa so se povečali. V nasprotju z evrskim območjem, kjer se je javnofinančni primanjkljaj lani znižal za okoli dve odstotni točki, smo v Sloveniji beležili povišanje. To pa slabi obete za letošnjo gospodarsko aktivnost.

V Sloveniji v začetku leta gospodarske razmere ostajajo zaostrene. Po padcu v zadnjem četrtletju lani se je realni izvoz blaga zmanjšal tudi januarja. Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je januarja sicer povečala, vendar podatki poslovnih tendenc kažejo nadaljnje poslabšanje pričakovanj podjetij. Rast prihodka v trgovini na drobno je šibka in še naprej izhaja predvsem iz večje prodaje motornih goriv. V gradbeništvu se je zmanjševanje vrednosti opravljenih del v zadnjem obdobju ustavilo, po večletnem krčenju pa gradbena aktivnost med vsemi dejavnostmi najbolj zaostaja za povprečno ravinjo iz leta 2008.

»Vrednost kazalnika gospodarske klime je marca ostala na najnižji ravni po aprilu 2010, kar ne nakazuje kratkoročne krepitve gospodarske aktivnosti,« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Umarja. Na trgu dela se je januarja nadaljevalo zmanjševanje števila delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov, in sicer za 0,1 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je ostala na podobni ravni kot predhodni mesec (12 odstotkov). Število registriranih brezposelnih se je marca sicer zmanjšalo, a ostaja visoko, saj je bilo konec marca brezposelnih 110.859 oseb. Zmanjšanje v zadnjih dveh mesecih je povezano z večjim vključevanjem v programe aktivne politike zaposlovanja in povečanim upokojevanjem brezposelnih.

Povprečna bruto plača se je januarja nekoliko povišala, predvsem zaradi uskladitve in dokončne prilagoditve minimalne plače. To se je odrazilo predvsem na plačah v zasebnem sektorju, kjer je glavnina prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je bruto plača še naprej stagnirala.