Začele so se priprave na stavko

Največ razhajanj med vlado in sindikati javnega sektorja je še vedno pri plačah in izplačilu regresa. Splošni stavki se je doslej pridružilo 24 sindikatov.

Teden se je začel v prazničnem vzdušju, saj so kristjani praznovali svoj največji praznik, veliko noč. Velika noč je praznik veselja in upanja, žal pa je bilo v tem tednu iz dneva v dan manj upanja, da bi se izognili stavki zaposlenih v javnem sektorju. Splošni stavki, ki bo 18. aprila, se je do zdaj pridružilo 24 sindikatov javnega sektorja. V torek so ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov pod vodstvom Branimirja Štruklja, ki bo vodila pogajanja z vlado o varčevalnih ukrepih, svojo pogajalsko skupino pa naj bi včeraj imenovala tudi vlada.

Tudi po maratonskih pogajanjih v sredo namreč obe strani nista uspeli zbližati stališč. Največ razhajanj med vlado in sindikati je sicer še vedno pri plačah in izplačilu regresa. Kot je po pogajanjih dejal Branimir Štrukelj, je vlada poskusila z zgolj simboličnimi znižanji, kar pa za sindikate ni sprejemljivo. Vlada naj bi namreč vztrajala pri predlogu, po katerem bi se plače znižale za šest odstotkov, plačna nesorazmerja pa se za zdaj ne bi odpravila. Vprašljivo se mu zdi tudi, ali je v tako kratkem času sploh možen dogovor o tako pomembnih stvareh. Pogajanja bodo sicer nadaljevali vse do sprejetja rebalansa proračuna v državnem zboru, vnovič naj bi se sestali že danes. Že pred zadnjimi pogajanji je Štrukelj dejal, da bo morala stroške stavke kriti država, saj že zdaj krši veljavne dogovore. Po mnenju predsednika vlade Janeza Janše pa za stavko ni formalnih razlogov, zato je vlada tudi ne bo plačala. Obžaluje tudi, da se stavka pripravlja, ko pogajanja še potekajo, zato poziva k »nekoliko več razuma«.

Gospodarstveniki podpirajo varčevalne ukrepe

Vlada naj bi včeraj kljub temu v državni zbor v obravnavo po nujnem postopku poslala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ, s katerim želi zagotoviti izvedbo varčevalnih ukrepov. Vladni predlog varčevalnih ukrepov poleg znižanja plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev predvideva še vrsto drugih ukrepov. Med drugim ukinjajo brezplačni vrtec za drugega otroka, znižujejo bolniška in porodniška nadomestila, slednja po novem ne bodo višja kot približno 1200 evrov na mesec, sicer pa se bo starševsko nadomestilo, ki bo prve tri mesece še vedno stoodstotno, v prihodnjih šestih mesecih znižalo na 90 odstotkov osnove in na 80 odstotkov osnove zadnje tri mesece. Znižujejo tudi otroški dodatek, darila ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino. Kmečke, starostne, družinske, invalidske in vdovske pokojnine se do 31. decembra 2014 ne bodo usklajevale, letni dodatek pa se do leta 2014 ukine vsem, ki prejemajo več kot 622 evrov pokojnine; tistim, ki dobivajo manj kot 414 evrov, se izplača v višini 367 evrov, drugim pa v višini 111 evrov. V nasprotju s sindikati so vladne varčevalne ukrepe podprli gospodarstveniki, ki so se v sredo srečali s premierjem Janezom Janšo. Po njihovem gredo ukrepi v pravo smer, ker so napovedana pogajanja, pa menijo, da je stavka nepotrebna. Zavzeli so se tudi za zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo.

Začeli postopek spremembe ustave

Poslanci so na sredini izredni seji s 70 glasovi za in tremi proti že podprli začetek postopka za vnos fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo. Prvaki parlamentarnih strank so se že v torek na srečanju s predsednikom vlade Janezom Janšo načelno strinjali, da se lahko začne postopek ustavnih sprememb in se fiskalno pravilo zapiše v ustavo. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše naj bi bilo to potrebno, ker bo to pomembno za stabilizacijo javnih financ, za Slovenijo pa se bo pocenil denar na mednarodnih finančnih trgih. Kljub temu je imela opozicija na izredni seji kar nekaj pomislekov, predvsem da gre vse skupaj prehitro in da se omejuje referendume, zato so napovedali, da bodo budno spremljali delo ustavne komisije pri pripravi dokončnega predloga spremembe ustave. Prvak največje opozicijske stranke Zoran Janković je poudaril, da je pogoj za njihovo končno podporo razvojno naravnan program fiskalne politike v prihodnjih letih. Vlado je znova pozval k drugačnemu načinu uravnoteženja javnih financ, ki bo v večji meri spodbujal rast in ne bo rušil socialne države. Minister za finance Janez Šušteršič pa je poudaril, da s fiskalnim pravilom in uravnoteženjem javnih financ nasploh odpiramo prostor gospodarskemu razvoju, saj naj bi povečali zaupanje vlagateljev. Tudi koalicijski poslanci so poudarjali, da gre za zgodovinsko odločitev slovenske politike, da je enotna pri zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. To bo po njihovem pomemben signal Evropi in svetu, da mislimo resno z ureditvijo javnih financ, kar naj bi prineslo dvig bonitetne ocene in znižanje cene zadolževanja, kar bi omogočilo zagon gospodarske rasti. Po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča pa je zlato fiskalno pravilo skupaj s fiskalnim paktom pakt dolgotrajne stagnacije, ki bo zagotovo prišla v Slovenijo v še ostrejši obliki. Prepričan je, da bi namesto fiskalnega potrebovali zlato socialno pravilo.