Skupna, lažja pot do stanovanja

Pot do lastnega stanovanja je za povprečnega Slovenca zelo trnova, velikokrat misija nemogoče. S projektom Stanovanjska kooperativa po švicarskem vzoru (ali stanovanjska zadruga) naj bi tudi pri nas zagotavljali hitrejšo in lažjo pot do strehe nad glavo skupin najemnikov/zadružnikov.

Kranj – Stanovanjska kooperativa ali stanovanjska zadruga ni nobena novotarija, saj jih poznamo že vse od leta 1850 v Angliji. »Zadruge se pojavljajo v času kriz, ob majanju družbenih sistemov, pri nas so sedaj še kako aktualne. Takšen sistem omogoča dolgoročno kreditiranje projektov, katerih lastnica kljub odplačevanju članov ostaja zadruga,« pravi Blaž Habjan, vodja projekta Stanovanjska kooperativa po švicarskem vzoru. Zadruge združujejo enako misleče, ki bi potrebovali pokrovitelja (državo ali lokalno skupnosti) za zagotovitev zagonskega kapitala, sami prispevali manjši delež investicije, dolgoročni kredit pa nato odplačevali prek najemnin.

»Osnovna ideja stanovanjske zadruge je samostojna aktivnost članov, ki želijo sami poskrbeti za lastno streho nad glavo,« pojasnjuje Habjan. Redki posamezniki si lahko stanovanja privoščijo brez težav, del srečnežev ima na voljo kapital staršev, velika večina pa si sama težko privošči nakup lastnega stanovanja. »Pri zadrugi bi morali zadružniki vložiti približno pet odstotkov vrednosti nepremičnine. Več si običajno niti ne morejo privoščiti, za vso preostalo investicijo bi skupaj, kot zadruga, najeli hipotekarni kredit,« nadaljuje vodja projekta.

Sodelovanje občin in države

Sedanja praksa bank financiranje takšnih projektov sicer ne predvideva, a v stanovanjski kooperativi pričakujejo, da bi za približno četrtino vrednosti projekta v začetnem obdobju jamčila država oziroma v prihodnosti pokrajine, sedaj morda tudi občine. Pismo o nameri za sodelovanje sta že podpisali občini Novo mesto in Maribor, sodelovanje stanovanjske zadruge si predstavljamo tudi v Ljubljani ali v Kranju. Občine bi zagotovile zgolj premostitveni kredit od dneva začetka gradnje do vselitve, torej približno dve leti, morda bi lahko pod ugodnimi pogoji v najem oddala tudi zemljišča. »Interes občin oziroma države vidimo v tem, da sami ne uspejo zagotoviti dovolj stanovanj z neprofitno najemnino in varnim, dolgoročnim najemom,« pojasni Habjan.

V zadrugi bi lahko sodelovali vsi, predvsem pa posamezniki, ki so pripravljeni s skupino sodelovati in deliti miselnosti, kot je na primer ekologija, energetska varčnost, ekonomika. Habjan pravi, da bi na ta način 'kradli' stranke špekulativnemu trgu. To pomeni, da bi najemnine lahko precej padle, saj jih zadruge garantirajo za petdeset ali več let, nihče najemnikov ne bi metal iz stanovanj. Ali bi zaradi stanovanjskih zadrug padle tudi cene drugih nepremičnin, vodja projekta ne upa ugibati.

Sodelujejo lahko vsi

Ali je projekt pri nas izvedljiv ali ne, še ni znano (na spletni strani Stanovanjske kooperative je objavljena anketa, skozi katero želijo pri projektu izvedeti, kje in kdo bi bil pripravljen sodelovati). Zato pa so se predstavniki Stanovanjske kooperative že sestali z upokojenci, zanimanje so izrazili tudi mladi, država podpira nove oblike reševanja stanovanjskih težav. »Vsi, ki se lahko dogovorijo, lahko na ta način rešujejo svoje bivanjske težave. Tudi bogataši lahko, vendar ti ne morejo koristiti raznih ugodnosti, saj je za nas glavna naloga neprofitnost. Če bi se pojavil kak dobiček, bi ga vložili nazaj v zadrugo,« pojasni Blaž Habjan.

Če so v Švici prek kooperativ preuredili starejše, prazne stavbe, pri nas prakse še ni. Ponavadi bi zadruge izpeljale manjše investicije, gradile objekte po nizkoenergijskih standardih, saj takšne stavbe zagotavljajo tudi nizke obratovalne stroške. Vključene naj bi bile vse socialne skupine, tako mladi, samske mamice, upokojenci, nikakor pa stavbe, grajene na prej opisan način, ne bi postale geto.

S slovenskimi bankami se sodelavci projekta še niso pogovarjali, niti ne verjamejo, da bi bile komercialne banke pripravljene zagristi v projekt. Vsaj na začetku. »Imamo izkušnje z zadružnimi bankami, kot je na primer Raiffeisen banka, ki ima posluh za tovrstne projekte. Ta mora biti, saj glavnice zadružniki praviloma ne vračajo, ampak zgolj obresti,« pojasni Habjan, ki uresničitev prvega projekta vidi v prihodnjih petih letih. V tem času bo naseljena vsaj ena stavba, graditi pa bi začeli v treh letih. »Potrebujemo zainteresirano občino, ki ima lastna zemljišča, nato bi se lotili dokumentov in zbiranja zadružnikov, po treh letih bi zasadili prvo lopato, sledi le še prijetno bivanje v novi stavbi,« še pravi Blaž Habjan.