Naslovnica, oblikoval Sine Kovič (Foto: Gorazd Kavčič, Miha Naglič)

Resnica in sočutje

Založba Družina je izdala že tretje poročilo o prikritih grobiščih.

Resnica in sočutje, Družina, Ljubljana, 2011, 576 strani, 65 evrov, www.druzina.si

Prvo je izšlo leta 2008. Lani smo na tem mestu predstavili drugo, ki ima krajši, a zelo zgovoren naslov: Huda Jama. V začetku tega leta pa je z letnico 2011 izšlo Poročilo 3 z naslovom Resnica in sočutje in podnaslovom Prispevki k črni knjigi titoizma. Knjigo je uredil zgodovinar Jože Dežman. Njen drugi podnaslov pove, da šteje knjiga tudi kot Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, za obdobje 2009-2011. Avtorji poročila so: Tamara Griesser Pečar, Jože Trontelj, Jože Dežman, Margarita Maria Dolinar, Jože Jagrič, Pavel Jamnik, Doris Pahor, Marko Prešeren, Andreja Valič, Bojan Žalec, Katarina Kompan Erzar, Tomaž Erzar, Marko Štrovs, Tomaž Zupanc, Irena Zupanič Pajnič, Draško Josipovič, Petra Leben-Seljak, Andrej Mihevc, Tomaž Podgoršek. Zajetna knjiga je tudi bogato in pretresljivo ilustrirana. Na zalistu je čez dve strani natisnjena velika slika, ki jo je avtorica Margarita Maria Dolinar poimenovala kar Slovenska Guernica; naslikala jo je 2009 pod vtisom podob iz Hude jame. V knjigi vidimo, kako se je s to motiviko soočil akademik Andrej Jemec. Zgovorna je fotografija kriminalista Pavla Jamnika, na kateri roka raziskovalca grobišč v beli rokavici podrži roko okostnjaka žrtve …

 

Zame je bilo posebej hudo in novo tudi tisto, kar sem prebral v prispevku Pavla Jamnika z naslovom Zakaj 'sprava', o kakršni govorimo že dvajset let, ni mogoča? V tem dolgem besedilu navaja med drugimi tudi pričevanje iz knjige Dragoljuba Jovanovića, v katerem ta govori o tem, kako divjaško so pobijali ljudi, ki so končali v protitankovskem jarku v Teznem pri Mariboru, v katerem naj bi končalo kar 36 tisoč pobitih. To izpoved dopolni s pričevanjema, ki ju je v Travniku v Bosni z osebama, ki sta bili navzoči pri istem dogodku, posnel zgodovinar dr. Mitja Ferenc. Vsi ti pričevalci so bili osebno navzoči pri »izvajanju pobojev«, bodisi kot izvajalci ali kot preživele žrtve. Iz teh pričevanj izvemo tudi, kako so se nekateri vojaki iz enot, ki so bile izbrane za pobijanje, razburili, ko so izvedeli, da med žrtvami ne bodo samo vrnjeni »narodni izdajalci«, temveč tudi njihove družine, žene in otroci. Njihovi komisarji so jih zato še posebej ideološko in psihično pripravili, a pobijanja številni med izvajalci kljub temu niso mogli prenesti.

 

 

Dragoljubu Jovanoviću se je eden od partizanskih komandirjev izpovedal, kot sledi. »Moj Dragan, to je bilo tako grozno, da se z besedami ne da opisati. Če si kdaj videl v kakšnem dokumentarnem filmu podobne prizore, ti povem, da je bilo v resnici bolj grozno. Sam sem vse to gledal, kot komandir sem moral biti prisoten in odgovarjati, da bo vse narejeno 'po predpisih in kot je treba'. Ti kriki, to vpitje zaradi strahu. Prošnje mater, ki se jih oklepajo otroci. Otroci ne vedo, kaj se dogaja. Jokajo samo zato, ker slišijo jokati matere. Nekatere matere nosijo otroke v naročju. Ubijalci zgrabijo otroka in ga vržejo v jamo, za njim pa spustijo rafal. Prošnje in moledovanje, naj prizanesejo vsaj otrokom. Matere se mečejo po tleh, poljubljajo škornje vojakom, vse dokler se ne zvijejo pod rafalom in utihnejo. Nekateri se vseeno uspejo iztrgati in začno bežati. To ubijalce razbesni. Zdaj tudi oni vpijejo, preklinjajo. Slina okoli ust se spreminja v peno in se jim cedi po obleki. Z rokavi si brišejo slino in kri z obrazov. Vsem živci počasi popuščajo. Nimajo ogledal, da bi se pogledali, kako zgledajo, vendar vidijo drug drugega. Groza se povečuje. Vsak je od glave do peta poškropljen s krvjo, ki včasih nenadoma s curkom brizgne iz vratu katere od žrtev. Vsi so že omračeni z besom svoje nemoči in groze, ker se ne upajo upreti temu, kar počnejo. Zakaj nimajo poguma, da bi cev pištole namenili sebi v usta? Nekateri vržejo pištolo in začno bežati, ob tem pa stokajo, vpijejo in si pulijo lase. Bolničarji jih lovijo, grabijo, vežejo, dajejo v bolniška vozila in vozijo nekam. Verjetno, da jih umirijo ali jim nudijo pomoč /…/ Dragan, kako sem vse to sploh lahko gledal? In gledal sem celo zelo mirno. Zdaj mi je grozno. Zdaj v sebi nemo glasno vpijem. Da s tem vpitjem v sebi preglasim njihovo vpitje …« Pobijanje je bilo torej strašno tudi za pobijalce, ki so to počeli kar deset dni brez prestanka! Dokler niso kamioneti nehali dovažati žrtev, slečenih do spodnjega perila in zvezanih s telefonsko žico. Likvidirali so po metodi NKVD v Katynu: žrtev so privedli do roba jarka, z obrazom proti jami in jo ustrelili v tilnik …

 

           

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 12. februar 2011 / 07:00

Egiptovska preizkušnja

To, kar se dogaja na ulicah egiptovskih mest ter v očem in medijem prikritem ozadju, je že tretji teden v središču svetovne pozornosti. Kdo in kakšni so pravzaprav ljudje, ki demonstrirajo? Ko pr...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:51

Manjše bodo izgube pitne vode

Tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev bodo občani Kranja, Preddvora in Naklega dobili nove kilometre vodovoda v omrežju Bašelj–Kranj in Zadraga–Naklo. Investicija prinaša številne posodobitve....

Nasveti / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:48

Očakov sosed

Kanjavec (2568 m) - Sosed očaka Triglava, ki poleti ni ravno najbolj obljudena gora. Pozimi se njegova podoba spremeni v turno kraljestvo, ki privabi številne smučarje. Fantastičen razglednik.

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:45

Vaš razgled

Na fotografiji je nočni metulj ali vešča, ki rada leta okoli ognja in luči in ima v človeškem jeziku razne definicije. Vešča je bila vsaj v preteklosti tudi definicija za taščo, ki se v vs...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:44

Vaš razgled

V hudi poletni vročini, ki jo zaznamujejo temperaturni rekordi, ni vroče le ljudem, ampak tudi živalim. Slika, ki nam jo je poslal Franci Ekar, kaže, kako so se ovce s pašnika zatekle na z...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 11:36

Nihče

V Srebrenici, 2008: »Dobil sem načrt pokopališča in našel bratovo krsto, številko 214. Roko sem položil na zeleno platno, ga pogladil. Kako hudo mi je bilo, veva le jaz in ljubi Bog. Gluho...