Zgodbe muzejskih predmetov: Dolinarjev Matija Gubec

Besedilo: Dr. Damir Globočnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. april 2012 / 06:00

Lojze Dolinar spada med osrednje predstavnike slovenskega kiparstva 20. stoletja. Velja za enega vodilnih kiparjev realistične usmeritve, secesije, ekspresionizma, nove stvarnosti in socialističnega realizma. Uspešno se je uveljavil s portretno, malo, spomeniško, nagrobno in arhitekturno plastiko.

Rojen je bil leta 1893 v Ljubljani. Po ljubljanski Umetnoobrtni šoli je leto dni študiral na oddelku za splošno kiparstvo dunajske likovne akademije (1911/1912), v letih 1912-1913 je študij nadaljeval v Münchnu. Prvi atelje je imel v paviljonu slikarja Riharda Jakopiča v Ljubljani. Tu je leta 1913 izdelal monumentalni kip vodje slovensko-hrvaškega kmečkega upora Matije Gubca. Zamisel za kip je dobil ob prebiranju Aškerčeve epske pesnitve Stara pravda. Trimetrsko Gubčevo figuro, priklenjeno na razbeljen prestol, si je zamislil kot javni spomenik, za kar pa v takratnih razmerah ni bilo realnih možnosti. Potrebna bi bila finančna sredstva za odlivanje v bron, postavitev uporniškega kipa bi morale dovoliti uradne oblasti. Ker je politični položaj postajal vse bolj napet, sta Dolinar in Jakopič negativne odlitke kipa zakopala na travniku ob železniški progi za paviljonom, odkoder jih je najbrž odstranila avstrijska policija. Dolinar je ohranil samo roki in Gubčevo glavo, ki jo je znova zmodeliral leta 1924. Enega od mavčnih odlitkov glave Matije Gubca hranimo v Gorenjskem muzeju.

V obdobju med svetovnima vojnama je bil Lojze Dolinar med najbolj zaposlenimi slovenskimi kiparji. Največ javnih in arhitekturnih plastik v Ljubljani je njegovo delo. Zaradi naročil za arhitekturno plastiko se je leta 1931 preselil v Beograd.

Dolinar je obvladal oblikovanje monumentalne, rahlo modernizirane realistične človeške figure, upodobljene med izvajanjem heroičnih gest, zato so po drugi svetovni vojni sledila nova spomeniška naročila. Dolinarjevo zadnje veliko spomeniško delo je bil Spomenik revolucije v Kranju (1959 do 1961), kamor se je preselil po upokojitvi. Umrl je leta 1970 v Ičićih pri Opatiji.

Leta 1966 je bila v spodnji in zgornji veži Mestne hiše v Kranju urejena Galerija Dolinar z izborom plastik in grafik, ki jih je Lojze Dolinar podaril kranjski občini.