Trojna zmaga za Gorenjce

Letos mineva 50 let od prvega Festivala slovenske popevke na Bledu. V Gorenjskem muzeju so v spomin nanj pripravili zanimivo razstavo.

V Kranju res ni pogosto, da na enem mestu srečamo toliko velikih imen slovenske glasbene scene, skladateljev Mojmirja Sepeta in Jureta Robežnika, pevcev Nina Robića in Lada Leskovarja, pa nekoliko mlajšega Tomaža Domicelja, glasbenega poznavalca, radijca Dragana Buliča in drugih naših zvezd iz sveta glasbe. Vsekakor dober razlog za to je bilo v torek odprtje muzejske razstave z naslovom Mandolina, zvezde in Bled v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Letos namreč mineva 50 let od prvega festivala Slovenska popevka na Bledu, na katerem je bila velika večina nagrajencev prav Gorenjcev.

V Gorenjskem glasu so leta 1962 s prvega Festivala slovenske popevke na Bledu poročali o trojni zmagi Gorenjcev. Glasbo za prvouvrščeno skladbo Mandolina je napisal kranjski zobozdravnik dr. Vladimir Stiasny (1927-2010), glasba drugouvrščene skladbe Zvezde padajo v noč  je bila prav tako delo gorenjskih avtorjev Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika, tretje mesto in prva nagrada strokovne žirije pa je šla pesmi Pojdi spet na Bled, za katero glasbo in besedilo je napisal Franc Podjed z Bleda. »Petdesetletnica festivala in velik uspeh gorenjskih avtorjev sta spodbudila moje podrobnejše zanimanje za prvi in potem drugi Festival slovenske popevke, ki sta bila na Bledu v letih 1962 in 1963,« je povedala avtorica razstave muzejska svetovalka v Gorenjskem muzeju Monika Rogelj: »Najprej sem pobrskala po naših depojih, se obrnila na ljudi, ki so na teh festivalih sodelovali in tako pridobila fotografije, dokumente, notne zapise in plošče iz tistega časa, hkrati pa sem razstavo seveda zasnovala tudi z očmi zgodovinarke. Slovensko popevko sem umestila v prostor in čas začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, kaj se je takrat sicer dogajalo v svetu in Sloveniji, od prelomnih političnih in družbenih dogodkov v svetu, do radosti in problemov življenjskega vsakdana v času nekdanje Jugoslavije. Zabavna glasba je imela v takratnem življenju veliko družbeno moč.«

Enkrat še zapoj mandolina pesem nežno, ki sem jo pod oknom tvojim vedno pel …, je v uvod k odprtju razstave zmagovalno skladbo festivala prepevala Petra Polak z Borisom Kofolom in Leonom Pregljem v bandu. »Možu, ki je vedno lovil zadnje roke, sem običajno jaz pisala note v notno črtovje. Notni zapis za Mandolino sem končala ob četrti uri zjutraj in dve uri kasneje je bil mož že na avtobusu za Ljubljano, kamor je šel na RTV oddat skladbo,« se spominja Stanka Stiasny, žena avtorja glasbe za pesem Mandolina, dr. Vladimirja Stiasnyja.

»Veste petdeset let je dolga doba in filmi, ki so se mi ob tej razstavi znova odvrteli, so bili že nekoliko v megli,« je povedal legendarni Mojmir Sepe, avtor zmagovalne skladbe Malokdaj se srečava na drugem festivalu: »Priprave na festival so bile takrat drugačne kot danes. Poslati smo morali notni zapis in besedilo, ki sta bila za osnovo. Potem je strokovna žirija z Mariom Rijavcem, Janezom Martincem z radia in če se ne motim pesnikom Venom Tauferjem izbrala melodije za festival. Rijavec je po notah zaigral na klavir … Pevce so določili naknadno. Ker takrat ni bilo pevcev dva tisoč, kot jih je danes, je vsak pel po več pesmi.« Na natečaj je prišlo kar 132 skladb, izbrali pa so jih 20.

Pravo presenečenje na prvem festivalu je bil domačin Franc Podjed. Dotlej neznano ime na slovenski glasbeni sceni je bil za pesem Pojdi spet na Bled nagrajen kar dvakrat, za tretje mesto s strani poslušalcev in za prvo mesto po mnenju žirije. Na vprašanje, ali so po festivalu glasbeni mojstri iz Ljubljane Gorenjcem očitali kuhinjo, je povedal: »Natečaj za festival je bil anonimen, vse note in besedila je komisija dobila označene s šifro, tako da se res ni vedelo, kdo je avtor. Sam sem zato še toliko bolj vesel, saj je sicer vprašanje, ali bi sploh lahko prišel zraven. Oni so le bili profesionalci, jaz pa ljubiteljski glasbenik.« Podjed, ki si je prislužil kar dve nagradi, si je za ta denar kupil rabljeni pianino, ki še danes dela …, saj se s prijatelji vsak mesec dobivajo in igrajo po blejskem koncu, kot pravi za svoje veselje in tudi veselje drugih. »Zame so bili ti nepozabni trenutki, ki v mojih spominih nikoli ne bodo zbledeli,« je še povedal. Mnogo spominov so med ogledom razstave obujali številni obiskovalci, kot sodelujoči na festivalu ali kot poslušalci in ljubitelji glasbe. Tudi glasbeni poznavalec Dragan Bulič: »Všeč so mi tovrstni dogodki, ki poudarjajo slovensko glasbeno ustvarjalnost in vedno pri tem rečem, naj si tako razstavo ogleda čim več ljudi. To je del naše zgodovine in prav je, da se spomnimo na začetke slovenske zabavne glasbe. In ob jubileju bi na Bledu vsekakor morali pripraviti tudi glasbeni dogodek na to temo.« Razstava bo v Kranju na ogled še v prvih dneh maja, mogoče pa bo čez poletje obiskala tudi Bled.