Za intenzivne kmetije se obetajo slabši časi

Z uveljavitvijo ukrepov skupne kmetijske politike, kot jih predvideva Evropska unija za obdobje 2014-2020, bodo intenzivne kmetije v primerjavi s sedanjimi pogoji izgubile več kot tiste z manj intenzivno pridelavo.

Šenčur - »Politika si želi povečati stopnjo samooskrbe s hrano, a vse predvidene spremembe na kmetijskem in na davčnem področju nas silijo v razmišljanje, da bomo zelo zadovoljni, če jo bomo ohranili na sedanji ravni,« je na nedavnem srečanju s člani Govedorejskega društva Kranj–Tržič dejal agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič z oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete in poudaril, da je v Sloveniji samo še nekaj tisoč kmetij, ki proizvajajo pomembne presežke hrane, a vse predvidene spremembe so izrazito v njihovo škodo. Kmetijska politika je po letu 2007 postala naklonjena neproizvodni in ekstenzivni rabi kmetijskih površin in tudi vse spremembe, predvidene za obdobje 2014-2020, kažejo na to, da se bodo za neproizvodno rabo plačila bolj zvišala kot za intenzivno rabo. Izrazito naj bi se zmanjšala plačila za njivske površine, tako da naj bi se do leta 2019 izenačila s plačili za travnike. Po letu 2014 bo možno obdržati nekaj proizvodno vezanih ukrepov, vendar v Sloveniji še ni dogovora o tem, katere sektorje bi podpirali. Precejšnje spremembe se obetajo tudi na področju kmetijsko okoljskih ukrepov, nekatere zahteve, ki so bile doslej vključene v posamezne ukrepe, se prenašajo že v zahteve za izplačilo plačilnih pravic na površino. Zgodovinski dodatki se bodo postopno zniževali do leta 2019, za govedorejce je pomembno, da se znižujejo čimbolj počasi, saj zdaj na letni ravni predstavljajo 30 milijonov evrov, kar je za govedorejo zelo pomemben denar. Plačilne pravice naj bi v letu 2014 na novo razdelili med tiste, ki so imeli v letu 2011 najmanj eno plačilno pravico, pri tem pa bo zelo pomembna opredelitev, kdo je aktivni kmet. »Opredelitev, kot jo ponuja Evropska komisija, za Slovenijo ni primerna. Pri nas bi morali zelo odločno vztrajati na kriteriju, da so do plačilnih pravic upravičeni le tisti, ki na površinah v uporabi proizvajajo hrano ali še boljše - tržne presežke. Tu bomo lahko kaj dosegli le, če bomo znali dvigniti glas in postaviti na stransko pot tiste, ki ukrepe kmetijske politike izkoriščajo le za špekulativno pridobivanje proračunskih plačil,« je dejal Kavčič in poudaril, da bo po novem obvezna t. i. zelena komponenta, ki pa se je na najbolj intenzivnih kmetijah z več kot tremi hektarji njiv bojijo predvsem zato, ker bodo morale sedem odstotkov njiv nameniti za neproizvodno rabo. »To se mi zdi za Slovenijo čista neumnost, verjetno pa se bo bolj smiselno temu prilagoditi, kot se odpovedati plačilu, ki je zaenkrat predvideno kot enotno plačilo, s katerim bi povečali vrednost plačilnih pravic,« je dejal Kavčič in dodal, da je za mlade kmete, mlajše od 40 let, predvidena pet let višja vrednost plačilnih pravic, kar bi na leto pomenilo približno tisoč evrov več denarja. Proizvodno vezana plačila so neobvezni del, Slovenija računa, da bo iz možnega seznama vendarle nekatera izbrala, zelo verjetno vsaj za krave dojilje. Neobvezna bodo tudi plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Za kmetije, ki imajo od dva do pet hektarjev površin, bo po Kavčičevem mnenju smiselna vključitev v shemo za majhne kmete. Za takšne kmetije bodo veljali manj zahtevni pogoji, ne bo jim treba vsako leto vlagati zahtevkov za plačila, tudi kontrole bodo manj rigorozne. Za vključitev v to shemo se bodo morale odločiti že v letu 2014, na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da bi jih bilo lahko od 15 do 20 tisoč. Na leto naj bi prejemale okrog osemsto evrov plačil.

Kot je dejal Kavčič, v novi finančni perspektivi 2014-2020 lahko pričakujemo v primerjavi z današnjimi pogoji slabše čase, saj naj bi bila realna vrednost proračunskih izplačil leta 2019 za 15 odstotkov nižja od sedanje. V živinoreji bodo učinki v vsakem primeru negativni. Kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, bodo zaradi ukinitve zgodovinskih dodatkov v povprečju dobile od 20 do 25 odstotkov manj proračunskih sredstev. Za kmetije, ki imajo zelo visoke plačilne pravice, lahko to pomeni tudi pol manj denarja. Pri govejem mesu bodo učinki manjši, to pa zato, ker v ta sektor spadajo tudi krave dojilje, za katere je vsaka sprememba ugodna. Še bolj ugodna je za rejo drobnice, nekateri izračuni kažejo, da bi na vsako glavo velike živine (GVŽ) lahko računali od 800 do 1.000 evrov na leto.

Slabe napovedi za prirejo mleka

»Kar zadeva cene, ki so za prirejo mleka bolj pomembne kot proračunska plačila, nekatere napovedi kažejo, da se bo cena mleka znižala, pri govejem mesu pa naj bi se precej popravila. Če pri mleku upoštevamo oboje, tako padec cen kot proračunskih plačil, se bodo prihodki pri enaki proizvodnji zmanjšali od 8 do 12 odstotkov. Le malokateri kmetje bodo to lahko nadomestil z večjim obsegom proizvodnje, saj za to nimajo ne površin ne hlevov. Pri govejem mesu je situacija zaradi zvišanja cen kljub padcu proračunskih podpor nekoliko boljša, ob tem pa je treba poudariti, da je ekonomski položaj v malo bolj intenzivni prireji mesa že od leta 2007 precej slab,« je dejal Kavčič in dodal: »Tisti, ki s sedanjimi cenami mleka ne pridejo skozi, bodo morali drugače gospodariti ali pa v prireji mleka nimajo kakšne perspektive. Ker se bodo vhodni stroški, povezani tudi s podražitvijo energije, zvišali, se bo ekonomika v prireji mleka zagotovo zniževala.«

»Situacija pri prireji mesa je bila dokaj ugodna od 2004 do 2007, potem se je občutno poslabšala, vendar trenutno po izkušnjah z moje kmetije razmere niso tako slabe. Pitanje bi v Sloveniji bilo nekoliko bolj perspektivno, če ne bi bilo težav s pridobivanjem kakovostnih telet za pitanje. Ker bodo nekateri rejci, ki zdaj še vztrajajo pri mleku, prešli v rejo dojilj ali v pitanje, se bo povpraševanje po teletih verjetno še povečevalo,« je dejal Kavčič in poudaril, da je v prireji mesa pomen proračunskih plačil precej večji. Na kmetijah z ekstenzivno rejo dobijo iz proračuna več kot pol dohodka, v povprečju pa od 30 do 35 odstotkov.

Kaj obeta davčna zakonodaja?

Dr. Stane Kavčič je to pojasnil na primeru štirih kmetij. Prvi primer je čista kmetija, ki obdeluje 30 hektarjev zemljišč in redi 40 krav ter še nekaj mladih živali. Ne leto proda 240 tisoč litrov mleka po ceni od 32 do 33 centov za liter. Skupaj s prodajo mleka, izločenih krav in telet ustvari na leto od 80 do 90 tisoč evrov prihodka, k znesku pa je treba prišteti še od 15 do 20 tisoč evrov proračunskih plačil. Po veljavni zakonodaji bo za takšno kmetijo obvezno računovodstvo in bo obdavčena po dohodku, ki ga bo uspela računovodsko prikazati. Na kmetiji se bodo zato morali prizadevati, da bodo z računi dokazali čim več stroškov. Z investicijami bodo prišli do precejšnjih olajšav, a na koncu bodo še vedno obdavčeni po dohodnini, pri tem pa bo davčna osnova odvisna od stroškov in olajšav. Če bo osnova nizka, kmetija ne bo plačala nič davka, kar je bolje, kot je trenutno, a če bo visoka, bo v najslabšem primeru plačala od 15 do 20 tisoč evrov. Takšna kmetija bo leta 2014 dobila tudi pet do šest tisoč evrov manj proračunskih plačil, kot jih dobi danes.

Drugi primer je mešana kmetija, ki gospodari na 15 hektarjih zemljišč, redi 20 krav in na leto proda okoli sto tisoč litrov mleka. Gospodar je zaposlen in dobiva za sedanje razmere solidno plačo, nihče ni kmetijsko zavarovan. Od mleka in prodanih živali ustvari na leto od 35 do 40 tisoč evrov, poleg tega ima še okrog 10 tisoč evrov proračunskih plačil. Obvezno bo morala voditi računovodstvo. Z računi verjetno ne bo mogla dokazati visokih stroškov. Ker je investicijsko manj sposobna kot prva kmetija, se bo le delno lahko reševala z olajšavami. Davčna osnova bo visoka, kmetija bo lahko plačala dvakrat več davka kot doslej. Gospodar bo premislil, ali se je še smiselno ukvarjati s prirejo mleka ali ne.

Tretji primer je mešana kmetija, ki obdeluje 25 hektarjev zemljišč in redi 80 pitancev. Gospodar je redno zaposlen, eden je zavarovan iz kmetijske dejavnosti. Na leto proda 60 pitancev, skupni promet je blizu sto tisoč evrov. Kmetija bo morala preiti v obvezno računovodstvo. Ima visoke stroške, še posebej če vhlevlja precej težka teleta za pitanje. Davčna osnova bo visoka, tudi ta kmetija bo plačala občutno več davka, proračunska plačila se ji bodo vsaj prepolovila.

Četrti primer je kmetija z rejo dojilj in ekološko usmeritvijo. Redi 30 govedi, od tega dve tretjini dojilj. Ima dokaj veliko površin, za kar dobi tudi precej proračunskih plačil, ki so glede na ustvarjeni promet veliko pomembnejša kot prodaja telet. Še naprej bo lahko obdavčena po pavšalnem prometu. Stroški so precej nizki, v glavnem so iz naslova amortizacije, saj na kmetiji ne kupujejo ne živali ne krmil in gnojil, imajo poenostavljen sistem reje, nimajo bogato opremljenih hlevov in velikih investicij v strojni park. Davčne obveznosti ni ali je zanemarljiva. Kmetija bo po novem dobila tudi več proračunskih plačil.