Čas celi rane

Tako pravi stari ljudski pregovor. Vendar če so rane pregloboke, skelijo dalj časa. Vsaka vojna povzroči veliko ran, ki se celijo počasi, ali se sploh ne zacelijo. Naša mala Slovenija je bila v tem pogledu zelo prizadeta med drugo svet. vojno in žal tudi po njej. Za vedno so bile izbrisane cele vasi, družine in posamezniki.

Tudi naša vas Mošnje pri tem ni bila izjema. Tistega sončnega aprilskega popoldneva, 3. aprila 1944, je sredi vasi močno počilo in za ceno enega življenja so vas in ljudje doživeli veliko tragedijo, ki še ni popolnoma pozabljena. Na ta dogodek se starejši vaščani Mošenj še vedno vsako leto spomnijo, kako so jih Nemci med 3. in 4. aprilom 1944 natrpali v tovornjake in jih odpeljali v neznano. Znašli so se v taborišču na Bavarskem, ne vedoč, ali bodo še kdaj videli Slovenijo in svojo rodno vas ali ne. Poleg te tragedije pa je na različnih bojiščih izgubilo svoje življenje tudi osem vaščanov.

 

Ti grenki spomini počasi bledijo. Ko so se po vojni vaščani vrnili iz taborišča, je vas znova zaživela in postala lepša in večja. Vseh teh dogodkov in povojnega napredka vasi pa se radi spomnijo ob praznovanju krajevnega praznika, ki ga praznujejo vsako leto drugo nedeljo v maju v spomin na srečno vrnitev iz pregnanstva.

 

Ciril Zupan, Mošnje