Pogled na Polhograjsko Grmado, ki jo na svoji poti lahko tudi izpustimo.

Treking po Polhograjcih

Polhograjska Grmada (898 m) - Tošč (1021 m) - Osolnik (858 m) - Popotovanje od Katarine do Freisinga oz. Puštala v Škofji Loki je bila že dlje časa moja želja, a nekako nikoli ni bil pravi trenutek. Ko so bili Polhograjci še pokriti s snegom, je bil čas idealen.

Polhograjsko hribovje predstavlja verigo alpskega predgorja, ki meji na Škofjeloško hribovje na severu in na Ljubljansko kotlino oz. Ljubljansko barje na jugu. Območje, ki zavzema zaselek Topol, je verjetno najbolj obiskana in priljubljena izletniška točka v Polhograjskem hribovju, ki je med ljudmi dobila ime Katarina, po cerkvici nad vasjo. S Katarine se bomo danes odpravili proti Puštalu v Škofji Loki, preko Polhograjske Grmade, Tošča, Govejka in Osolnika.

 

Zapeljemo se v vas Sora, kjer se odcepi cesta proti Katarini. Čaka nas približno 8 kilometrov, na začetku zložnega, proti koncu pa strmega vzpona. Avto na gozdnem parkirišču, tik preden se cesta začne spuščati navzdol, parkiramo. Po blagem vzponu po gozdni makadamski cesti, ki vodi proti vasi Belo, nas markacije popeljejo desno na gozdni kolovoz. Skozi gozd nas pot vodi po poraščenem pobočju Goljeka, po krajšem vzponu pa smo na odprtem slemenu. Morda nas bodo presenetile skale na poti ter s stopnicami nadelana pot. Rahli vzponi in spusti nas pripeljejo pred strmo piramido zadnjega vzpona na Grmado. Čaka nas približno 10 minut strmega vzpona do Polhograjske Grmade. Z vrha Grmade sestopimo proti severu do Gont, kjer je turistična kmetija. Sestop terja nekaj previdnosti na samem vrhu. Nad kmetijo se začne vzpon proti Tošču. Na začetku strm vzpon, nas v zmernem naklonu pripelje do vrha Malega Tošča, s katerega sestopimo na sedlo. Od tod nas čaka še strmina do vrha Tošča, ki je najvišji vrh Polhograjskega hribovja. S poti na Tošč se nam odpre čudovit razgled na Polhograjsko Grmado in na Goro, medtem ko z vrha Tošča razgled zaradi številnega visokega drevja ni najboljši. Na vrhu je na drevesu skrinjica z vpisno knjižico in žigom.

 

Z vrha sestopimo nazaj do sedla med Malim Toščem in Toščem, ter zavijemo levo v smeri proti Govejku in Osolniku. Pot nas vodi skoraj naravnost, brez vzpona in spusta, po gozdnem pobočju Kosmatega vrha, 877 m, nato pa sledi strm sestop po makadamski poti. Nadaljujemo levo in kmalu v daljavi zagledamo kmetijo Kozjek. Tik pred kmetijo se desno, strmo v gozd odcepi markirana pot proti Osolniku. Ko dosežemo Veliki Babnik, 905 m, nas klopca na razgledišču vabi k počitku. Smo na Igalah. Spet nas čaka sestop do sedla, kjer je križišče poti. Zavijemo desno in se po pobočju Gontarske planine sprehodimo do Govejka oz. Mihelčičevega doma. Pri Domu nadaljujemo levo. Ko dosežemo gozd, sledi strm sestop do širše poti, ki pa nas kmalu usmeri levo v breg. Čez čas se priključimo poti, ki na Osolnik pelje iz Ločnice. Travnati vrh Osolnika vidimo pred seboj. Kmalu smo na križišču poti in nadaljujemo naravnost oz. v smeri Brunarice Osolnik. Od Brunarice nadaljujemo proti vrhu. Travnato pobočje na vrhu krasi cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Z vrha Osolnika se odpira izjemen razgled na gorenjsko okolico; Lubnik, Blegoš, Ratitovec, v ozadju Julijci, veriga Karavank, na vzhodu pa Kamniške Alpe z mogočnima Kočno in Grintovcem. Naj ne pozabim na hišna kuclja Kranjčanov, Sveti Jošt in Šmarjetno, na drugi strani pa na Šmarno goro. Sorško, kranjsko in kamniško polje se pred nami razprostirajo v vsej svoji širjavi. Na drugi strani doline Ločnice, kjer smo pustili naš avto, pa proti Osolniku pogleduje Sv. Jakob, ki je Osolniku zaradi izrazite lege glede razgleda zelo podoben.

 

Z Osolnika sestopimo v smeri proti Škofji Loki. Takoj pod vrhom je sestop izjemno strm in v mokrem nevaren za zdrs. Tukaj je treba biti tudi pazljiv, da se držimo leve poti, kajti desna nas bo pripeljala v Soro. Sestop je v stilu poti gor - dol - gor - dol, in ko Puštal že vidimo pod seboj, je še nekaj metrov izjemno strmega spusta po travnatem pobočju.

 

Za opisano turo sta potrebna dva avtomobila, da se na koncu vrnemo na Katarino po enega od njih. Srečno!

 

Nadmorska višina: maks. 1021 m

Višinska razlika:

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 2 zvezdici

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sreda, 11. september 2013 / 11:18

Šestinšestdeset glasnih startov

Avto-moto društvo Tržič je organiziralo mednarodni gorski preizkus starodobnikov, že 17. Hrastov memorial.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Še ena zmaga Schlierenzaureja, Kranjec četrti

Z novo zmago mladega Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja se je v Planici v nedeljo zaključila sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, kristalni globus pa je prvič poljubil Avstrijec Thomas Morge...

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Otroški parlament

Učenci treh osnovnih šol so v občinskem otroškem parlamentu razpravljali o zabavi in prostem času mladih.

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Priznanja civilne zaščite

Iz radovljiške občine so priznanje prejeli Janez Koselj, PGD Mošnje in Društvo GRS Radovljica.

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Večina v najbližji vrtec

V Vzgojno varstvenem zavodu Radovljica bodo 31. marca in 1. aprila vpisovali otroke v vrtec, v vseh sedmih enotah bodo takrat pripravili tudi dneve odprtih vrat.

Splošno / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Nekateri so tudi jezni

Občinsko redarstvo Občine Radovljica je v javnosti znano predvsem po kaznovanju napačnega parkiranja, vendar to ni vse, kar počnejo možje v temno rdečem.