Karlove živopisne ulice

V galerijah Prešernove in Mestne hiše v Kranju je na ogled slikarska razstava del Karla Zelenka z naslovom v Objemu ulice. Na razstavi je na ogled tudi izbor plastik umetnikove življenjske sopotnice, soproge akad. kiparke Sonje Rauter Zelenko.

V obeh galerijah Gorenjskega muzeja z razstavo del akademskega slikarja Karla Zelenka tokrat gostuje Medobčinski muzej Kamnik. Pod okriljem slednjega je bila razstava v Galeriji Mihe Maleša lani maja prvič na ogled. Karel Zelenko, rojen leta 1925 v Celju, je svojo učno pot začel na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani in nadaljeval v Gradcu ter pozneje na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju in v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost je diplomiral skupaj s prvo skupino povojne generacije, ki je pozneje skupaj s profesorji tvorila jedro ljubljanske grafične šole. Po diplomi leta 1949, ki jo je zagovarjal pri profesorju Borisu Kalinu na oddelku za kiparstvo, je leta 1951 končal še specialko za grafiko pri prof. Božidarju Jakcu in nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stupici. Zatem se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku ter poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik med Ljubljano in Grožnjanom. Imel je številne razstave doma in po svetu, njegova dela pa so v zbirkah Mednarodnega grafičnega in likovnega centra, Moderne galerije in Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani ter v številnih zbirkah po svetu. Prejel je več nagrad, med drugim leta 1964 nagrado Prešernovega sklada za grafiko.

»Prvotno sem nameravala razstaviti zgolj njegove grafike, a sem se po ogledu njegovega slikarskega opusa odločila, da pripravim kombinirano razstavo,« je povedala kustodinja razstave Saša Bučan in dodala, da je v Kranj prenesena celotna razstava iz Kamnika, drugačna je zgolj postavitev. V Kamniku so bila dela pomešana med seboj, v Kranju pa si v Prešernovi hiši lahko ogledamo platna, večinoma v tehniki jajčne tempere, medtem ko so v Mestni hiši na ogled grafike, pretežno jedkanice, ki jih je Zelenko izdeloval s filigransko natančnostjo. Ob njegovih grafikah je na ogled tudi nekaj keramičnih del njegove leta 2010 pokojne soproge Sonje Rauter Zelenko. Vsega skupaj lahko uživamo v osemindvajsetih platnih, enaindvajsetih grafikah in osmih kosih keramike.

Kot je poudarila kustodinja razstave, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan, se v celotnem Zelenkovem opusu vleče rdeča nit v socialni angažiranosti, tematiki, ki se je avtor loteva z izjemno občutljivostjo. V svoje podobe je zajel raznolike obraze sodobne civilizacije, poudarja in oživlja jih z vzdušjem, ki se suvereno giblje v razponu od prijaznega humorja ali blage ironije do krutega sarkazma, pa tudi od nežnega erotizma do melanholičnih spominov. Njegova miniaturistična precizna figuralna grafika temelji na pretanjeno stilizirani narativni risbi, s katero izrisuje prizore iz urbanega življenja, s poudarkom na pripovedih. Z deli opozarja na probleme odtujenosti v današnjem času. Kompozicijsko pretehtane jedkanice prikazujejo svet kot slikovito prizorišče človeške komedije. Karel Zelenko je eden redkih, ki je v grafični tehniki ostal zvest črno-beli tehniki, saj pravi: »Če želiš barvo, slikaš.«

»V Kranju sem zadnjič razstavljal leta 1957 in edino, kar se še spominjam, je to, da sem se iz Kamnika pripeljal s kolesom,« je duhovit Karel Zelenko: »Izbor del za razstavo sem prepustil Bučanovi, ki je delo opravila zelo dobro. Na razstavi je lepo vidna kontinuiteta mojega ustvarjanja v več kot petdeset let trajajočem ustvarjalnem opusu.« Na vprašanje, koliko še slika v zadnjih letih, zadnja slika, ki je na ogled v Kranju je iz leta 2008, je dejal, da se z grafiko ne ukvarja več, da pa še vedno veliko slika. »Pred dnevi sem od lanske jeseni pa do zdaj naslikal že dvajseto sliko. Tako da novih del na tej razstavi še ni.« Razstava bo na ogled do 10. aprila.