Ukradene slike vrnili muzeju

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 27. marec 2012 / 06:00

Restavriranje šestih slik Ivana Groharja, ukradenih jeseni 2007 v Spodnji Sorici, bo stalo več deset tisoč evrov, ocenjujejo v Loškem muzeju.

Škofja Loka – Loškemu muzeju so prejšnji teden vrnili šest slik Ivana Groharja, ki so jih po hudih poplavah jeseni 2007 ukradli iz slikarjeve rojstne hiše v Spodnji Sorici. Kriminalisti so jih sredi marca našli med hišno preiskavo pri enem od osumljencev znamenitega ropa SKB banke v letu 2005. Vrnjene slike, štiri so v lasti Loškega muzeja ter dve v lasti prosvetnega društva in župnije Sorica - so precej poškodovane, zato jih bo treba restavrirati, je pojasnila direktorica muzeja Jana Mlakar.

»Zelo smo veseli, da smo slike dobili nazaj, na žalost pa so precej poškodovane, nekatere so vzeli tudi iz okvirjev. V teh dneh bodo restavratorji opravili cenitev poškodb. Predvidevamo, da bo restavriranje stalo nekaj deset tisoč evrov. Tega denarja nimamo, vprašanje je tudi, kdaj bo potrebna sredstva država sploh lahko zagotovila, zato mislim, da slike vsaj leto dni ne bodo na ogled javnosti,« je povedala Mlakarjeva. Vrnjene slike so iz Groharjevega zgodnjega obdobja, z nabožno tematiko.

Tatovi, ki so septembra 2007 izkoristili kaotične razmere zaradi katastrofalnih poplav v Selški dolini, so odnesli šest od trinajstih slik, razstavljenih v Groharjevi hiši v Sorici. »Bil sem presenečen, saj ni bilo znano, da bi kdo zbiral njegova zgodnja dela, ceno imajo namreč impresionistična dela. Mislim pa, da na delu ni bil poznavalec, saj bi sicer pustil v hiši dve sliki, ki jih je ukradel, in vzel eno, dragocenejšo sliko, ki je ostala v hiši,« je tedaj povedal Miro Kačar, oskrbnik Groharjeve hiše. V njej so sedaj namesto originalnih Groharjevih del samo še replike, katerih avtor je prav Kačar.

V Loškem muzeju pa še vedno pogrešajo tri Groharjeve slike, vredne okoli 210 tisoč evrov, ki so s Škofjeloškega gradu izginile konec lanskega leta. Tatovi so tedaj odnesli tri impresionistova olja na platnu: Petermanovo Francko (1904, dimenzije 55x45 cm), Deklico (1900, dimenzije 31x25 cm) in Milevo Zakrajšek (1908, dimenzije 70x55 cm), ki velja za Groharjev najpomembnejši portret. Policija primer še vedno preiskuje, Mlakarjeva, ki je sprva menila, da sta bili kraji povezani, pa sedaj o tem ni več povsem prepričana. »Kot sem seznanjena, pa kriminalisti preiskavo še vedno vodijo v vse možne smeri,« je povedala direktorica muzeja.