Vlada bo varčevala z različnimi ukrepi
Vlada je predstavila varčevalne ukrepe, ki bi letos prinesli 818 milijonov, prihodnje leto pa 950 milijonov evrov prihranka. Boleč rez tudi v pravice državljanov.
Ljubljana - Finančno ministrstvo je pripravilo predlog za uravnoteženje javnih financ, ki bo tudi podlaga za rebalans državnega proračuna za letos, in ga poslalo socialnim partnerjem. Vladni varčevalni ukrepi so razdeljeni v tri sklope: notranje varčevanje, varčevanje v javnem sektorju in prilagoditev pri programih in politikah. Prvi sklop zajema organizacijske ukrepe, po katerih bi ukinili nekatere agencije in združevali zavode. Pri racionalizaciji stroškov v javni upravi napovedujejo znižanje sredstev za financiranje političnih strank, znižanje stroškov za potovanja v tujino, omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, znižanje sejnin, krčenje mreže diplomatskih in konzularnih predstavništev, združitev carinske in davčne uprave, omejitev dopusta na največ 32 dni, varčevali naj bi pri plačah javnih uslužbencev, investicijah in subvencijah.
Veliko hude krvi povzročajo napovedi o rezih, ki naj bi jih bili deležni državljani na področju trga dela in socialne varnosti. Znižal naj bi se letni dodatek za upokojence, prav tako državno darilo ob rojstvu otroka, vrtec za drugega in vse preostale otroke bo spet treba plačati, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se ne bodo več plačevala nadomestila za bolniško odsotnost za prejemnike denarnega nadomestila za brezposelnost. Prejemanje nadomestila za brezposelnost bi skrajšali z dveh let na največ 18 mesecev. Tudi višina nadomestil za brezposelnost se bo znižala, najprej z 80 na 70 odstotkov za prva dva meseca, in nato na 60 odstotkov, zgornja meja nadomestila bi se znižala za 15 odstotkov. Med počitnicami ne bi subvencionirali študentske prehrane. Za desetino bi zmanjšali otroški dodatek. Razburjenje v javnosti povzroča tudi napoved za znižanje nadomestil na porodniškem dopustu, višina starševskega nadomestila za nego otroka naj bi se prvih šest mesecev znižala s sto na 90 odstotkov, zadnje tri mesece pa na 80 odstotkov, ob hkratni omejitvi zgornje meje z 2,5 na 1,5-kratnik povprečne plače. Predlagatelji ukrepov pravijo, da so ti selektivni in da ne bodo prizadeli socialno najbolj ogroženih. Dohodkovni cenzus naj bi veljal za otroške dodatke, velike družine, upokojence.