"Pušeljc" za mam`ce
Če smo ob prejšnjem članku v srcu in na jeziku nosili pesmico, ki naznanja, da bo prišla pomlad - mimogrede, danes je tudi uradno stopila v našo deželo - bomo danes, približujoč se dnevu d za mame, radostno popevali tisto, ob kateri se mamam od sreče nemalokrat orosijo oči. Šli bomo na zeleno trav`co in natrgali nekaj rož`c za naše ljube mam`ce. Marjetice, vijolice in spominčice bodo kar pravšnje, mar ne ... Naj bo tokrat simbolna vrednost pred zdravilno.
Jaz pa grem na zeleno travc'o trgat rož'ce za mojo mam'co, trgat rož'ce za mojo mam'co …
… lepe bele marjetice
Pa natrgajmo tudi mi belih marjetic (Bellis perennis). No, če pri vas še ne cvetijo, bodo zdaj, zdaj! Stara angleška modrost pravi, da pomlad ne pride, dokler ne stopiš na ducat marjetic. Marjetice, nedolžne drobne gospodične, so kljub navidezni krhkosti močne zdravilne rastlinice. Kakopak, tistih, ki nam jih bodo podarili naši otroci ali pa mi svojim mamam, ne bomo porabili za čajček, solato ali spomladansko juho. Za tovrstne namene bo kmalu na razpolago cel travnik in takrat nekaj ljubkih gospodičen, kakor so naši predniki svoj čas rekli tem belim travniškim cvetlicam, izmaknimo naravi. Gospodična je ljubljenka ljubkih majhnih gospodičen, ki si z njo ovenčajo lase in jo ob trganju belih cvetnih listov sprašujejo prva ljubezenska vprašanja: ljubi, ne ljubi, ljubi … Kakopak so marjetice pri srcu tudi gospem mamam, saj so ene prvih rožic, ki jim jih podarijo njihovi mali sončki. Marjetica je tudi simbol božje matere Marije, simbol svetosti, ljubezni, zvestobe, neomadeževanosti in čistosti. Ko je Marija bežala v Egipt, naj bi iz njenih solz vzklile marjetice. Ljudsko zdravilstvo marjetici pripisuje zdravilnost zoper vse bolezni, ki se nas lotijo ob koncu zime oz. na pragu pomladi. Družno z drugimi pomladanskimi rastlinicami nas bo okrepila, nam pospešila presnovo, očistila kri, razstrupila organizem. Pomagala nam bo v boju s spomladansko utrujenostjo in senenim nahodom ter odganjala prehladna obolenja, angino in astmo.
… lepe modre vijolice
Medtem ko je marjetica simbol nedolžnosti, je dehteča vijolica (Viola odorata) simbol skromnosti. Ta naziv naj bi si pridobila zaradi dejstva, da s svojimi mesnatimi listi skrbno varuje nežne dehteče cvetove. Vijolica je v svoji skromnosti in ponižnosti podobna Mariji, zato je v krščanstvu tudi vijolica simbol Božje matere, njene vdane ljubezni in usmiljenja. Hkrati simbolizira tudi Marijino bolečino ob Jezusovi smrti. V motivu Oznanjenja vijolica simbolizira tako Marijino čistost kot brezmadežno spočetje. Vijolice, ki obrodijo plod s samooploditvijo, brez pomoči žuželk ali vetra, so bile v očeh srednjeveških cerkvenih piscev kot nalašč za prispodobo deviškega spočetja. Vijolica je tudi simbol poguma, vztrajnosti in trdoživosti, lastnosti, s katerimi se ponašajo vse neustrašne matere. Poleg tega je vijolica kot tudi druge spomladanske cvetice simbol pomladi, pomladnega prebujenja, ponovnega rojstva in večnega življenja. Kakopak je samostojen ali z drugimi pomladnimi cvetlicami mešan šopek vijolic tudi izraz pozornosti, zahvale in ljubezni otrok do svojih predragih mam, ki so jim dane za srečo in na veselje in za celo življenje. Podobno kot marjetica tudi njena zapeljiva in dišeča prijateljica lajša tudi težave, ki se nas lotijo na začetku pomladi. Med drugim spodbuja prebavo in delovanje ledvic, razkužuje in pomirja dihalne in prebavne poti … Čisti kri in poskrbi, da so ženske, ki pijejo njen čaj, lepe kot vijolice. Posebej dobro dene, če čaj iz vijolic uživamo spomladi v obliki kure. Neznatne vijolice bodo uredile delovanje telesa, izboljšale zdravje, pomirile vnetja v telesu, ublažile revmatične težave, morebitne glavobole in migreno, nespečnost, razdražljivost, strah in napetost.
… lepe plave spominčice
Spominčice (Myosotis scorpioides) navadno zacvetijo v aprilu, a ker so to cvetlice, ki jih nikoli ne pozabimo, bo dovolj že, če zapremo oči - in videli jih bomo v vsej njihovi sinji modrini. Kot nakazuje že ime, je spominčica simbol zvestega spomina. Po germanski legendi naj bi bog poimenoval vse cvetlice na zemlji, ko je izpod svojih nog zaslišal droban glasek: »Ne pozabi me, gospod!«, in tako so spominčice dobile ime. Spominčice veljajo za simbol trajne ljubezni in zvestobe, ki premaga vse ovire. Spominčice ne slovijo po zdravilnih močeh. A nič ne de, bolje se počutimo že, če na njih le spočijemo oči, naravnost odlično pa, če nam šopek spominčic pokloni ljubljeno bitje.