Začetek sojenja tik pred zastaranjem

Na okrožnem sodišču v Kranju so včeraj začeli soditi odgovornim za stečaj Slovenske hranilnice in posojilnice, čeprav bo zvečine dejanje zastaralo najkasneje junija letos.

Kranj - Skoraj deset let po stečaju kranjske Slovenske hranilnice in posojilnice se je včeraj na kranjskem okrožnem sodišču končno začel prvi kazenski postopek zoper nekdanje vodstvo hranilnice, ki naj bi bilo zaradi nekaterih spornih poslov odgovorno za dodatno oškodovanje upnikov. A pred okrožno sodnico Andrejo Ravnikar sta po oceni dobro poučenih pristopili zgolj najmanjši ribi v celotni zgodbi - tedanja direktorica Kmetijske zadruge Križe Marija Štular in tedanji ravnatelj SHP Domen Malenšek. Kazenski postopek bi sicer moral včeraj steči tudi zoper tedanjega predsednika upravnega odbora SHP Franca Golijo, a je sodni senat na predlog tožilke Renate Vodnjov sklenil, da postopek zoper njega vodi ločeno. Tako kot bodo po odločitvi izvenobravnavnega senata tukajšnjega sodišča ločeno vodili tudi kazenski postopek zoper tedanjega direktorja SHP Petra Smuka (menda mu ne uspejo izročiti obtožnice), medtem ko zoper preostalega člana upravnega odbora SHP Viktorja Brezarja preiskava še vedno poteka. Velika verjetnost pa je, da do kazenskih postopkov zoper Golijo, Smuka in Brezarja sploh ne bo prišlo, saj bo kazenski pregon v njihovem primeru absolutno zastaral junija letos.

Junija bo dokončno zastaral tudi kazenski pregon v prvi točki obtožbe, ki so jo včeraj prebrali na kranjskem sodišču. Po njej sta Marija Štular in Domen Malenšek obtožena, da sta skupaj z Golijo, Smukom in Brezarjem oškodovala upnike SHP, ko sta v zadnjih mesecih poslovanja SHP in čeprav sta vedela, da se bliža stečaj zaradi prezadolženosti, devetim komitentom omogočila predčasno izplačilo njihovih depozitov z odobritvijo posojil, za katere pa sta vedela, da zaradi bližnjega stečaja ne bodo nikoli v celoti odplačana. S tem naj bi stečajno maso oziroma druge upnike oškodovala za približno 135 tisoč evrov. Višina povzročene premoženjske škode bi bila sicer po naših podatkih vsaj dvakrat višja, če ne bi precej podobnih primerov vmes že zastaralo.

Tožilka poleg tega Domna Malenška obtožuje, da je zlorabil pravice ali položaj, ker kot ravnatelj tik pred uvedbo stečaja SHP, t. j. maja 2002, ni odredil vodji depozitnega poslovanja Simonu Zevniku, da preneha sklepati nove depozite. Ker je Žito Gorenjka prav tedaj sklenilo depozitno pogodbo v višini 125 tisoč evrov, ki je bila kasneje iz stečajne mase le delno poplačana, je bilo leško podjetje na koncu oškodovano za 67.805 evrov. Zastaralni rok je v tem primeru daljši in poteče šele leta 2022.

»V tej zgodbi nisem sodelovala. V imenu SHP nisem nikdar odločala o kakršnemkoli kreditu ali razvezi depozita,« je v zagovoru zatrdila prvoobtožena Marija Štular. Sodišču je pojasnila, da je bila članica upravnega odbora SHP le zato, ker je bila direktorica Kmetijske zadruge Križe, ene od ustanoviteljev hranilnice. »Ker je kmetijska zadruga z vsem svojim premoženjem jamčila za SHP, kar je bil razlog za precejšnjo zaskrbljenost vseh 142 članov zadruge, smo se ves čas prizadevali, da bi izstopili iz lastništva SHP. Čeprav sem bila članica upravnega odbora SHP vse do njenega stečaja, pa se njegovih sej po letu 1998 sploh nisem več udeleževala,« je zatrdila sodnemu senatu. »Nikoli nisem razumela, zakaj je zadruga sploh ustanovila SHP, ko pa je imela lastno hranilno kreditno službo,« se je še spraševala.

Svojo odgovornost za neupravičeno oškodovanje upnikov je zanikal tudi drugoobtoženi Domen Malenšek. »Dejstvo, da se bo zgodil stečaj, v tistem času ni bilo tako jasno, kot se danes prikazuje. Ni bilo mogoče verjeti, da bo do stečaja res prišlo oz. da bo Banka Slovenije posegla po tem skrajnem ukrepu, saj so bile možne tudi druge rešitve, na primer prisilna poravnava ali pa odprava ugotovljenih nepravilnosti. Ustanovitelji so vlagali izredne napore v iskanje rešitve za nastalo situacijo, iskali so tudi banko prevzemnico,« je začel svoj zagovor. Po njegovih besedah je SHP morala normalno poslovati vse do zadnjega dne po naročilu Banke Slovenije: »Nisem se srečal z nobenimi predpisi, ki bi urejali, kako ravnati oziroma normalno poslovati v nejasnih pogojih, v kakršnih se je v zadnjih mesecih znašla SHP.«

Glede spornih odobritev posojil na podlagi depozitov je Malenšek povedal, da je šlo za običajno prakso. »Depozitov nismo nikoli razvezali pred rokom, ampak je bila praksa, da se odobri posojilo na podlagi depozita. Vloge je kot vsa druga posojila obravnaval kreditni odbor in o tem nisem samostojno odločal. Velike zneske nad deset milijonov tolarjev pa je posebej potrjeval upravni odbor. V zadnjih mesecih poslovanja SHP upravni odbor ni sklenil, da se takih posojil ne sme več odobriti,« je pojasnil. Glede obtožbe zaradi depozita Žita Gorenjke pa je povedal, da je že v januarju 2002 ustavil aktivnosti za pridobivanje novih komitentov, kar je zahteval tudi od vodje depozitnega poslovanja Simona Zevnika. »V zadnjih mesecih nismo sklepali več depozitov. Simon Zevnik bi sicer moral dnevno poročati o sklenjenih depozitih, česar pa ni storil,« se je branil Malenšek.

Sojenje se bo z zaslišanjem številnih prič nadaljevalo 24. aprila.