Manj davka na višje dohodke

Ministrstvo za finance predlaga, da bi višje prejemke obdavčili manj, s tem pa tvega nezadovoljstvo na obeh straneh, sindikalni in delodajalski.

Novembra bodo volitve predsednika države. Za sedaj edini znani kandidat je Milan Zver, trenutno evropski poslanec, ki ga je prejšnji konec tedna za kandidata potrdil svet SDS. Zver je kandidiral tudi na lanskih parlamentarnih volitvah, enako njegova žena, Kranjčanka Andreja Valič Zver, sicer svetnica v kranjskem mestnem svetu. Kdo bo še kandidat za predsednika? Sedanji prvi mož države Danilo Türk se o tem še ni izrekel, prav tako ne Borut Pahor, ki je o kandidaturi razmišljal že ob prejšnjih predsedniških volitvah, a je misel opustil in kandidiral za državnozborske, nato pa kot predsednik takrat najmočnejše stranke pred tremi leti postal predsednik vlade.

Državni zbor je v tednu, ko so ženske praznovale mednarodni praznik, dobil že drugo podpredsednico, Romano Tomc iz SDS. Nadomestila je Ljudmilo Novak, ki je postala ministrica. Še ena podpredsednica je Renata Brunskole (PS), podpredsednik tudi Jakob Presečnik (SLS).

Presneto spričevalo!

Afera spričevalo je še vedno vroča: poslanca Simčiča, ki naj bi ponaredil svoje srednješolsko spričevalo, pa še kar podpira predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, češ da še nihče ni dokazal, da je poslančevo spričevalo ponarejeno. V stranki zavlačujejo, kajti če poslanec sedaj odstopi, bodo volitve in ni nujno, da bo izvoljen ravno DeSUS-ov človek. Celo več, javnomnenjske raziskave kažejo, da stranka v javnosti vse bolj izgublja podporo in če bi bile volitve sedaj, se nemara sploh ne bi prebila v parlament. O v javnosti zelo odmevnem primeru se je izrekel tudi predsednik države Danilo Türk, ki pravi, da primer Simčič negativno vpliva na verodostojnost in legitimnost poslanca, na ugled državnega zbora in slovenske politike v celoti. V DeSUS-u so zaprosili vrhovno državno tožilstvo za uradno pojasnilo. Tožilci so sicer že pred kratkim povedali, da je bilo že leta 2007 ugotovljeno, da je bilo spričevalo ponarejeno, vendar je primer zastaral.

Poslanci državnega zbora pa so potrdili zakon o vladi, zavrnili pa dopolnilo strank PS in SD, naj državno tožilstvo izpod notranjega ministrstva preide v pravosodno, o čemer se je sicer v koalicijski pogodbi dogovorilo pet vladnih strank.

Pet občin že ima župane, šest še ne

V nedeljo so bile v desetih občinah po Sloveniji, kjer so bili prejšnji župani izvoljeni za poslance državnega zbora in so se s tem županski funkciji po lani sprejeti zakonodaji morali odpovedati, nadomestne volitve. Pol občin je nove župane že dobilo, druga polovica bo tekla drugi krog. Na Gorenjskem je edina občina, kjer so bile nadomestne volitve, občina Železniki. V nedeljo so tam že dobili novega župana, SLS-ovega Antona Luznarja. 29. marca bo o njegovem mandatu razpravljal še občinski svet, nato pa bo novi župan s staro svetniško ekipo in že uveljavljeno občinsko upravo poprijel za delo.

»Ujčkanje« bogatejših

Za delo pa je že poprijela vlada in v javno obravnavo dala osnutek novele zakona o dohodnini. Ta predvideva, da bi se davčna osnova za najvišji dohodninski razred zvišala s sedanjih 15.681 na 18.716 evrov, najvišja stopnja dohodnine, ki sedaj velja za prejemke v višini 1,3 povprečne plače, bi tako obremenila dohodek, ki presega 1,5 povprečne plače. S tem bi po mnenju predlagatelja, finančnega ministrstva, davčno razbremenili okoli 15 odstotkov zavezancev za dohodnino, kar bi spodbudno delovalo zlasti na zaposlovanje strokovnjakov, ki ustvarjajo dodano vrednost. Sindikati nasprotujejo, češ da bo razbremenitev najbogatejšega sloja zmanjšala prihodke v proračun, prihodke bi morali iskati pri kapitalu, »ujčkanje« najbogatejših pa po besedah prvega sindikalista Dušana Semoliča ne bo prispevalo k večji produktivnosti, pač pa le k višjim dohodkom že tako najbogatejših. Predstavnik delodajalcev Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slovenije pa meni, da je treba predvsem zmanjšati obremenitve delodajalcev: medtem ko predlog finančnega ministrstva samo zvišuje plače, ne znižuje stroškov dela.

Vlada je celo v soboto razpravljala o proračunu, kjer mora krepko zarezati, da bi dosegla načrtovani primanjkljaj v višini 3 odstotke BDP. Odhodke mora za ta cilj znižati za 8,9 milijarde evrov, za kar bodo morala varčevati resorna ministrstva v svojih proračunih, državna uprava bo morala oklestiti materialne stroške in biti previdna pri javnih naročilih in pri upravljanju z državnim premoženjem. Tudi podaljšanje interventnega zakona na vse leto, ki zamrzuje plače javnih uslužbencev, pokojnin in socialnih transferjev, bi prinesla občuten prihranek, kar 300 milijonov evrov.

Zaradi dolga 124 evrov zarubili hišo

Ta teden v javnosti močno odmeva primer družine Vaskrsić, ki je zaradi dolga v znesku 124 evrov po odločitvi sodnice na javni dražbi izgubila hišo. Zoran Vaskrsić je ta teden zaradi krivice, ki naj bi se mu zgodila, protestiral pred državnim zborom. Pritožil se bo tudi na evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče pa rubež hiše utemeljuje z dejstvom, da se je Vaskrsić zavestno izogibal plačilu dolga, zaradi česar je prišlo do drastičnega ukrepa. Danes naj bi prišlo do izselitve, a Vaskrsić napoveduje, da se bo temu upiral do konca.

Bliža se referendum o družinskem zakoniku, prihodnjo nedeljo pa bodo hkrati z njim nadomestne volitve še v zadnji občini, ki mora izvoliti župana, v Ljubljani. Ob manj prepoznavnih kandidatih kandidira spet Zoran Janković. Ko je šel na državnozborske volitve, je dal vedeti, da ga ne zanima nič manj kot položaj predsednika vlade. Ker mu ni uspelo, se želi vrniti na čelo Ljubljane. Še prej pa bodo poleti v naši Planici, kjer bomo morda spet dobili priložnost za okrepitev našega nacionalnega ponosa.