Kamere proti vojni

Vojna za vodo se nadaljuje: škofjeloški Sokolski dom je bil eno izmed prizorišč projekcije dokumentarnega filma humanitarnega aktivista Toma Križnarja ter režiserke Maje Weiss Oči in ušesa Boga - video nadzor Sudana, ki pokaže, da so kamere morda zadnja rešitev pred iztrebljanjem afriških staroselcev.

Dvojec Križnar/Weiss je znova udaril z dokumentarcem, s katerim dviga prah med evropsko politično in filmsko srenjo. Film povzema humanitarno aktivistično pot Toma Križnarja v Sudanu s poudarkom na dogajanju v zadnjih nekaj letih. Križnar je sicer v Sudanu dejaven že dobrih trideset let. O vojni problematiki in genocidu nad tamkajšnjimi staroselskimi plemeni je izdal številne knjige, posnel pa tudi nekaj presunljivih dokumentarcev, zadnja dva v tandemu z režiserko Majo Weiss. Dokumentarec Darfur - Vojna za vodo iz leta 2006 se osredotoča na takratno vojno v Darfurju ter razkrije, da je bil mirovni sporazum le politična farsa, zrežirana s strani velikih sil.

Njun najnovejši izdelek z naslovom Oči in ušesa Boga - video nadzor Sudana pa nadaljuje prikazovanje genocidne mentalitete arabske vlade, ki v spregi z zahodnimi politično-ekonomskimi korporacijami zaradi pohlepa po nafti, vodi in drugih naravnih dobrinah neusmiljeno iztreblja staroselce. Ti prebivajo na območjih, bogatimi z naravnimi viri: v Nubskih gorah, Darfurju, Abjeiu in ob Modrem Nilu. Prav na ta območja pa so Križnar, Suleiman Jamous, humanitarni koordinator upornikov v Darfurju, in Klemen Mihelič, ustanovitelj humanitarne organizacije Hope, v zadnjih treh letih domačinom razdelili več kot štiristo malih kamer. Proti vojni so se odločili boriti s filmom: prav kamere so namreč tisto orožje, ki lahko s svojim nenehnim snemanjem zaščiti ogrožene Sudance.

Po ogledu filma pa postane jasno, zakaj elite dokumentarca niso hotele prikazati na filmskem festivalu v Berlinu. Film namreč med drugim prikaže polno evropskih in svetovnih politikov, uglednih članov OZN, ki vsi po vrsti - tudi slovenska politika tu ni izjema - v soju medijskih žarometov obljubljajo pomoč in se zavezujejo k čimprejšnji rešitvi problema, vendar pa kmalu na vse te obljube pozabijo, tako da se genocid nad afriškimi staroselskimi plemeni nadaljuje. Avtorji dokumentarca so se zato odpravili v Berlin, kjer so pred glavno halo festivala, polno zvezdnikov na rdeči preprogi, protestno predvajali film in tako opozorili na aktualen problem, ki zadeva vse nas.

Križnarjev apel po aktivnem angažmaju ter odpravi brezbrižnosti do dogajanja okoli nas je naslovljen na vse ljudi, še posebej oblastnike - vključno s predsednikom Danilom Türkom, ki si je film ogledal pred dnevi v Kinu Dvor - ki imajo vzvode moči v svojih rokah: si jih bodo končno upali konkretno uporabiti in dejansko pomagali?