Cestni vlak prihodnosti

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: GG Plus / torek, 13. marec 2012 / 06:00

Prispevek k varnosti vožnje in nižji porabi goriva

Projekt tako imenovanih cestnih vlakov SARTRE (Safe Road Trains for the Environment) je pred kratkim s prvim praktičnim preizkusom vstopil v zaključno razvojno fazo. Cilj projekta je razvoj in preizkus tehnologije za avtomobile, ki bodo lahko samostojno vozili v kolonah na avtocestah. V skupini, ki so jo prvič praktično preizkusili na cestah, so bili tovornjak, ki je vozil na čelu kolone, in trije avtomobili, ki so vozili popolnoma samostojno, brez pomoči voznika in z razmikom šestih metrov. Do letošnje jeseni naj bi bil razvoj cestnega vlaka v celoti končan in do takrat bodo štiri vozila na varnem razmiku za vodečim vozilom lahko vozila s hitrostjo 90 kilometrov na uro, pravijo pri švedskem Volvu, ki je edini proizvajalec vozil v projektu SARTRE. Pri projektu sicer sodeluje sedem evropskih partnerjev, delno pa ga financira Evropska unija. Uvajanje tehnologije cestnih vlakov na evropske avtoceste vključuje tudi študijo o potrebnih spremembah infrastrukture. Zato v razvoju sodelujejo tudi tehnični strokovnjaki, politiki, zakonodajalci in raziskovalci prometne varnosti, ki razpravljajo o zakonodaji, stroških in mnenjih voznikov o cestnih vlakih. Seveda je potrebno uskladiti tudi številne državne zakone ter terminologijo. Glavna prednost cestnih vlakov je v tem, da imajo vsi vozniki v koloni, razen vodečega, čas za druge aktivnosti namesto upravljanja vozila. Vodeče vozilo upravlja izkušen voznik in je podrobno seznanjen s potjo potovanja. Vodeče vozilo je lahko na primer taksi, avtobus ali tovornjak. Vsako vozilo v konvoju z vgrajeno elektroniko meri razdaljo, hitrost ter smer gibanja ter vse to usklajuje z vodečim vozilom. Cestni vlaki bodo prispevali k večji varnosti prometa in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Predvideno je namreč, da bo poraba goriva v cestnih konvojih kar za petino nižja, kar gre predvsem na račun manjšega razmika med vozili in posledično nižjega zračnega upora.