Zupan: Toplarna greje občutno ceneje

V občinskem svetu v Železnikih so si zadnje čase dali veliko opraviti s toplarno, ki na lesno biomaso ogreva dobršen del mesta.

Železniki - Največ razprave je bilo o ceni ogrevanja, ki ga želi podjetje Toplarna (v lasti občine ter podjetij Alples, Domel in Niko) povečati, glavnini članov odbora za gospodarske dejavnosti pa se povečanje ni zdelo primerno. Najprej so zahtevali, da se izenači cena ogrevanja za gospodarstvo in gospodinjstvo, ki je bila doslej za podjetja nižja za petino, in obenem ugotovili, da povišanje za desetino ni sporno. Ko je nadzorni svet cene izenačil, so odborniki izenačitev sprejeli, z dogovorjenim dvigom pa se niso več strinjali. Občinski svet je izpeljal tudi vse postopke za izvolitev občinskega člana v nadzorni svet Toplarne in sklical celo izredno skupščino, na kateri je bil Robert Ravnihar potrjen z glasovi vseh predstavnikov lastnikov.

»V Železnikih so že leta 1976 začeli na pobudo vodstev podjetij postopoma graditi toplovodno omrežje, leta 1990 ustanovili podjetje Toplarna, širili omrežje in posodabljali tehnologijo. Zadnja posodobitev je privedla do kogeneracije, sočasne proizvodnje toplotne in električne energije, moč kotlov pa je danes zadostna za pokritje potreb celotnih Železnikov po toplotni energiji. Toplovodno omrežje se lahko razveja še po naseljih starega dela mesta, Racovniku, Trnju, Na plavžu, Jesenovcu, ocenjena vrednost je šest milijonov evrov,« pojasnjuje Franc Zupanc, ki je po odstopu Janeza Ferlana postal predsednik toplarninega nadzornega sveta. Pove tudi, da mora po novi zakonodaji toplovodno omrežje preiti v last Občine Železniki, slednja pa bi s koncesijsko pogodbo prenesla omrežje v upravljanje Toplarni, ob tem pa bi morala zaračunavati koncesijsko dajatev. Lastniki toplarne razmišljajo, da bi potem, ko bi se občina glede na zakonsko obvezo umaknila iz lastništva, iskali strateškega partnerja, ki bi omogočil nadaljnji razvoj omrežja. »Dodaten argument za prenos lastništva na občino pa je možnost, da občina lahko pridobiva nepovratna sredstva za toplifikacijo,« dodaja Zupanc.

Kako je bilo s financiranjem razširitve toplovodnega omrežja doslej? »Trideset odstotkov vrednosti investicije so bila nepovratna državna sredstva, trideset odstotkov smo prispevali lastniki, štirideset odstotkov Toplarna z lastnimi viri,« pove Zupanc. »Največja vlaganja v preteklih letih pa so bila: nov kotel za kogeneracijo v vrednosti 2,77 milijona evrov, daljinsko ogrevanje na območju Dašnice za 1,34 milijona in na območju Češnjice in Loga za 1,97 milijona evrov. Zaradi dodatnih vlaganj lastnikov v toplovodno omrežje so za lastnike veljale tudi drugačne, nižje cene ogrevanja. To zaradi spremenjene zakonodaje ne bo več mogoče, zato je izenačitev cen logična.«

O ceni ogrevanja pa še pravi: »Interes vseh, tako podjetij, ki so lastniki Toplarne in obenem porabniki, kot interes vseh prebivalcev, ki se grejejo s toploto iz daljinskega omrežja, je, da so cene ugodnejše kot cene drugih virov energije. Prevladujoče je mnenje, da mora biti cena daljinskega ogrevanja od 25 do trideset odstotkov nižja kot ogrevanje s kurilnim oljem. Temu cilju sledimo in bomo tudi v prihodnje sledili lastniki Toplarne. Vsako drugačno razlaganje dogajanj v zvezi s Toplarno ni nič drugega kot poceni pridobivanje političnih točk.« Sedaj je cena vira, na katerega se ogrevajo nekaj manj kot polovica gospodinjstev, industrija in družbeni objekti v Železnikih, za 42 odstotkov nižja od cene kurilnega olja.

Toplarna ima sedaj že novega nadzornika, ki ga je predlagal občinski svet, od februarja pa tudi novega direktorja. Ivana Fajfarja, ki mu je potekel mandat, je nadomestil dosedanji tehnični direktor Štefan Beznik.