Radi bi presegli raven branjevk

Ekološki kmetje se srečujejo z vrsto težav pri prodaji svojih izdelkov, po drugi strani pa jih pesti pomanjkanje tržnih viškov.

Strahinj - V Združenju ekoloških kmetov Gorenjske so minuli petek pripravili občni zbor, na katerem se je zbralo okrog sto njihovih članov. Združenje po besedah strokovnega tajnika Franca Šolarja šteje 138 članov, z ekološkim kmetovanjem pa se na Gorenjskem sicer ukvarja 192 kmetov. »Želimo, da bi se nam jih čim več pridružilo, saj se jim trudimo pomagati s posredovanjem vseh pomembnih informacij in jih seznanjati z aktualnimi zadevami na tem področju. Za to skrbimo tudi s pomočjo našega glasila Eko utrinki,« je pojasnil Franc Šolar.

Ekološkemu kmetijstvu, ugotavlja Šolar, je naklonjenih vse več ljudi, saj je prijazno tako okolju kot ljudem. »Ekološko kmetijo dojemam kot kmetijo zadovoljnih živali, rastlin in ljudi.« Ob tem pa so razočarani, ker si je kmetijska politika v Sloveniji že leta 2004 zadala nalogo, da se število ekoloških kmetov do leta 2015 poveča na 15 odstotkov, a temu številu niso niti blizu, saj se ta čas z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji ukvarja zgolj 4,4 odstotka kmetov. Največja ovira pri tem je po Šolarjevem mnenju zagotovo preobsežna administracija, ki odvrne marsikaterega kmeta. To je izpostavil tudi predsednik združenja Štefan Dežman, ki je opozoril še na vsakoletne spremembe, ki jih zapoveduje kmetijska politika. »V kmetijstvu to ne gre, mi sadimo jeseni za prihodnje leto, zato morajo biti pravila določena že vnaprej.« Razočaran je tudi nad sistemom subvencij. »Tu gre za podcenjevanje. Zakaj moram denar dobivati prek subvencij, namesto da nekomu neposredno prodam svoj izdelek, on pa ga pošteno plača,« se sprašuje Dežman. Za zdaj lahko ekološki kmetje svoje pridelke prodajajo v glavnem na ekoloških tržnicah. »A to je raven branjevk, nimamo pa možnosti skupne prodaje na trgu.« Po drugi strani pa je Šolar opozoril, da ekološke kmete pesti pomanjkanje tržnih viškov, saj je po njegovih besedah kar tri četrtine ekoloških kmetij še vedno zgolj samooskrbnih.

Po Dežmanovem mnenju je že sama oblika njihove organiziranosti, ko nastopajo kot društvo, napačna. »Včasih so recimo agrarne skupnosti, v katerih so kmetje združili svoje deleže, nastale s pogodbo. Tako so lahko upravljali celotno premoženje in skupaj svoje izdelke ponujali končnemu kupcu,« je dejal Dežman. Članom društva pa je v petek predstavil še projekt socialnega podjetja. Konec aprila oziroma v začetku maja načrtujejo tudi strokovno ekskurzijo v Prekmurje, kjer si bodo ogledali, kako to deluje v praksi.