Zvezdice smučarskega teka

Nika Razinger, Lea Einfalt, Anja Eržen in Anamarija Lampič so mlade smučarske tekačice z medaljami s svetovnega mladinskega prvenstva. "So potencial, ki nam ga lahko zavida cel svet," pravi Marko Gracer, strokovni vodja panoge.

Ljubljana - Smučarske tekačice Nika Razinger, Anja Eržen (obe TSK OGP Grad Bled), Lea Einfalt in Anamarija Lampič (obe TSK Merkur Kranj) so na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Erzurumu v Turčiji poskrbele za velik uspeh. Razingerjeva je v skiatlonu (5 km klasično in 5 km prosto) postala svetovna mladinska prvakinja, v isti disciplini je bila druga Einfaltova, skupaj so v štafeti osvojile bron. Izpostaviti gre še eno Blejko, Alenko Čebašek, ki je na prvenstvu do 23 let v sprintu osvojila četrto mesto. 22-letnica je bila na tekmah svetovnega pokala v sprintu najvišje na 12. mestu. Spoznajmo dekleta z medaljami, za katera pravijo, da so prihodnost slovenskega teka na smučeh.

Svetovna prvakinja iz Kupljenika

Nika Razinger je sploh prva slovenska mladinska svetovna prvakinja v smučarskem teku. Stara je 18 let, prihaja s Kupljenika, njena trenerja sta Vinko Poklukar in Filip Kalan. Tek na smučeh je začela trenirati pred šestimi leti, ko je bila v 7. razredu. Sledila je svojemu bratu. Naslov mladinske svetovne prvakinje je njen doslej največji uspeh, omenja še zmagi na tekmi celinskega pokala in na pokalu Topolino. »Nisem pričakovala, da bi lahko zmagala v skiatlonu. Odločilno razliko sem naredila v zadnjem vzponu pred ciljem. Uspeh še prihaja za mano. Višje cilje sem imela v sprintu, ki mi gre najbolje in na katerega največ stavim, ter na razdalji v klasiki. To je bilo prvenstvo, ki ga ne bom nikoli pozabila,« je pojasnjevala Nika Razinger, že usmerjena v tekme celinskega pokala in v državno prvenstvo v maratonu. V Turčiji je bila še šesta na 5 km klasično in sedma v sprintu. Lea Einfalt je lani poleti osvojila naslov svetovne mladinske prvakinje v gorskem teku, ki ji služi kot priprava na zimsko sezono. Njen paradni šport je smučarski tek, ki ga je začela trenirati pri dvanajstih letih. Letos je osvojila bron na prvih zimskih olimpijskih igrah za mlade, na seznam največjih uspehov pa je sedaj dodala še naslov svetovne mladinske podprvakinje. »Več sem delala za to medaljo. Gorski tek imam za zraven. Mi pa tudi tista medalja veliko pomeni, bila je dobra motivacija,« je dejala Lea Einfalt, 17-letna športnica iz Zbilj, ki ji je v smučarski tek sledila tudi mlajša sestra. Da bo na stopničkah v skiatlonu, ni pričakovala: »Največ sem računala na to disciplino, a ne, da bom osvojila medaljo. Pričakovala sem uvrstitev med deset. Vodila sem od menjave smuči pa do okrog 500 m pred ciljem. Nisem razmišljala o uvrstitvi, samo tekla sem. Vse cilje sem letos že presegla.« Tako kot Einfaltova je tudi najmlajša izmed četverice, komaj 16-letna Anamarija Lampič iz Valburge tekaško pot začela v ŠD ŠRC Preska Medvode, potem pa sta odšli v kranjski Merkur, kjer je njun trener Rok Šolar. Anamarija prihaja iz športne družine. Oče Janez je bil nekdaj odličen kolesar. Smučarski tek trenira od šestega leta, v tem športu je tudi njen mlajši brat. V letošnji zimi je na olimpijadi mladih osvojila srebro, iz Turčije prinesla bron s štafete, na 5 km klasično je le za dobro sekundo zgrešila medaljo in bila peta, šesta pa v sprintu. »V letošnji zimi sem imela kar nekaj težav z zdravjem, tako da upam, da bo v prihodnje vse v redu, da bom formo stopnjevala iz leta v leto. Verjamem, da se s trdim delom da iti po stopinjah Petre Majdič,« so besede Anamarije Lampič, ki jo prav tako čaka nastop na celinskem pokalu. Najstarejša članica bronaste ekipe pa je 19-letna Anja Eržen iz Ribnega pri Bledu, nečakinja biatlonca Janeza Mariča, edina, ki trenira pod vodstvom Vladimirja Korolkeviča. Je članica članske A-ekipe. Ima že izkušnje s tekem svetovnega pokala, bila pa je tudi na zadnjih olimpijskih igrah. Tudi ona je v Turčiji za las zaostala za posamično medaljo. Četrta je bila v skiatlonu. »Vesela sem, da smo dobile ekipno medaljo. Smo super ekipa in dobro se razumemo. To je moja prva velika medalja. Pričakovala pa sem posamično odličje. Največ sem računala na tekmo v klasiki, kjer sem bila osma, sploh ne na skiatlon. Celo sezono sem razmišljala o njej in očitno je bilo preveč treme. Sedaj se bom posvetila celinskemu pokalu, v katerem bi rada osvojila skupno prvo mesto,« je po prihodu iz Turčije povedala Anja Eržen.

Pogled Fabjanove in Gracerja

Na mladinski prestol doslej še ni uspelo nobeni slovenski smučarski tekačici. V letošnji zimi naša najboljša Vesna Fabjan je bila svetovna prvakinja v kategoriji do 23 let, in sicer v sprintu, najvišje na svetovnem mladinskem prvenstvu pa je bila na petem mestu. Kakšen je njen pogled na slovenske upe smučarskega teka? »Prvenstvo sem spremljala in dekleta so me presenetila. Vidi se, da so super ekipa. Takšno tekmovanje je merilo za naprej, vidi se, da se dobro dela in da so sposobne zelo veliko. Bo pa vsako leto težje. Preboj v svetovni vrh je precej težak. So motivirane, tako da se ni bati, da bi premalo trenirale, kvečjemu nasprotno. Zavedati pa se morajo, da bodo prišli tudi padci, da kdaj tudi ne bo šlo. Tudi takrat je treba delati naprej in verjeti v uspeh. Naj se spomnijo na te občutke s prvenstva, ko bo na treningu težko. Morda bi se v prihodnji sezoni kateri izmed trojice najmlajših že lahko dala priložnost za nastop na kakšni tekmi svetovnega pokala - za nagrado. Je pa to vsekakor odločitev stroke in tekmovalk.« Fabjanova je krst na tekmi svetovnega pokala dočakala en mesec pred dvajsetim rojstnim dnevom.

Z izjemo Erženove, ki je občasno že del karavane svetovnega pokala, druge tri trenirajo še v klubih, so pa članice mladinske ekipe, s katero so se tri tedne pripravljale na prvenstvo v Turčiji. Tekme so bile tam na višini več kot 1800 m. Kot je pojasnil Marko Gracer, strokovni vodja panoge in trener, so imeli tri tedne priprav od Rogle, Pokljuke do Planice in vključili bivanje v višinskih sobah. »Ta tri dekleta namenoma puščamo v klubskem okolju, da lažje opravljajo šolske obveznosti, nekoliko manj je tudi treninga. To prakso imamo namen obdržati tudi v prihodnji sezoni. Anjo smo v A-ekipo vključili nekoliko prej že zaradi potrebe štafete. Morda bo katera izmed drugih treh v prihodnji sezoni dobila priložnost za nastop v štafeti, izjemoma morda na posamični tekmi. Imajo še čas. Treba je biti previden, postopen, nedvomno pa so potencial, ki nam ga lahko zavida cel svet,« se zaveda Gracar, a hkrati opozarja: »Pot proti vrhu je v svetovnem pokalu zelo težka. Skandinavci, predvsem Norvežani, pravijo, da samo dvajset tekmovalcev, ki nosi medalje na mladinskih svetovnih prvenstvih, pride v svetovni vrh. Sem optimist in menim, da lahko vse pridejo med najboljšo deseterico na tekmah svetovnega pokala. Ni se bati za slovenski ženski smučarski tek, večje težave so pri moških.«

Potencial imamo, treba ga bo še naprej razvijati. Rezerve so še velike, potrjuje tudi Gracer: »Povsod je še kar nekaj rezerv: v treningu, tehniki, taktiki. Trenutno imajo na leto okrog 25 odstotkov manj treninga kot članice A-ekipe. Nekje pri 21 letih bodo prišle na raven, na kateri trenira svetovni vrh. Čaka nas trdo delo in dekleta se tega zavedajo.«