Ni bilo čisto vse po scenariju

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. marec 2012 / 06:00

Risali so sanje, Blaž je narisal igro. "Kje pa so otroci na sliki?" ga je vprašala učiteljica. "Ni jih, so nevidni," je odgovoril Blaž. Dokumentarno igrani film Nevidni je scenarist in producent Aleš Košir predstavil tudi v tržiški knjižnici, sledi predstavitev v evropskem parlamentu.

Tržič - Zavod Drugo oko je s filmom Nevidni pred kratkim žal maloštevilne obiskovalce v tržiški knjižnici vključil v sobivanje z osebami s posebnimi potrebami. Dokumentarno-igrani film scenarista in producenta Aleša Koširja jih želi prikazati kot enakovredne, s poudarkom na skupnih lastnostih, ki jih ima slehernik: sanje, igra, ples, čustva, radosti in obveznosti. Film je bil premierno predvajan že februarja lani, maja meseca so ga predvajali tudi na nacionalni televiziji. Gre za diplomsko delo študenta Fakultete za šport Aleša Koširja, za katerega je prejel Prešernovo nagrado. »Diplomsko nalogo lahko narediš po liniji najmanjšega odpora, lahko pa narediš nekaj, na čemer se ne bo nabiral prah na knjižni polici. Zato sem tudi imel željo narediti nekaj drugačnega. Nekaj izkušenj z delom v medijih sem pridobil že v času študija, drugi razlog, da sem posnel tak film, pa je bila očetova bolezen. Očeta je pred leti prizadela možganska kap in takrat sem videl, kako se življenje lahko nekomu čez noč spremeni. Še enkrat se je moral naučiti hoditi, govoriti, brati. Lahko je en sam trenutek in vse je drugače,« je povedal Aleš Košir.

Kakšni so bili odzivi na dokumentarec v letu dni, je zanimalo obiskovalce. »Zelo dobri. Strokovni so tako strokovni in v to se ne bi spuščal. Samo en negativni odziv sem pred premiero doživel od prijatelja iz otroštva. Rekel mi je, pa kaj si mogel ravno »te« snemat. Na premieri mi je dal roko in rekel: kapo dol,« je dejal Košir, ki bo aprila film predstavil v evropskem parlamentu. Poleg tega upa, da si bo z njim odprl še kakšna festivalska vrata.

Nastopajoči tudi lučkarji, snemalci ...

»Oseb, ki sem si jih zamislil v scenariju, nisem prej poznal. Bili pa so aktivni partnerji, pri snemanju smo vedno dopuščali, bom rekel, njihov vložek. Ja, saj sem napisal scenarij, lahko pa, da so ga odigrali malo drugače. Terapevtka Monika po scenariju ni zanosila, to je bilo čisto naključje in zakaj se ne bi zgodba spremenila. Videli ste v filmu, da so bili nastopajoči tudi lučkarji, snemalci zvoka in so bili res tisti aktivni člen,« je razložil scenarist in dodal, da so za petdeset minut, kot je dolg film, posneli približno za petindvajset ur materiala.

Lahko je zgodba vseh nas

Zgodba se dogaja v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Draga na Igu. Glavna zvezda je Blaž, deček z downovim sindromom. Film pa seveda ni samo zgodba ene osebe, temveč je zgodba vseh nas. »Na premieri so bili nastopajoči zvezde večera. Veseli so bili, da so dobili takšno priložnost, kar je dobro vplivalo tudi na njihovo samozavest,« je dejal Košir ter dodal, da ga je Blaž že večkrat povprašal, kdaj bodo spet snemali. »Poleg oseb s posebnimi potrebami v filmu spoznamo tudi različne strokovnjake, ki z njimi delajo, in njihov trud, ki ga vlagajo. Tudi to je marsikdaj spregledano,« je poudaril Košir.

Film si na DVD-ju lahko izposodite tudi v knjižnicah. Kar škoda bi bilo, da ga ne bi videli, če ga še niste, kajti ni namen filma kazati s prstom na pomanjkljivosti in iz ljudi delati žrtve, temveč pokazati in utirati nove skupne poti. Pod dokumentarno-igrani film so poleg Aleša Koširja podpisani še številni ustvarjalci. Režiser in montažer je Mirko Simić - Simo, glasbeno sta ga opremila Adi Smolar in Rok Terkaj. Blažka Oberstar in Rok Terkaj sta posnela videospot Nevidni. In če sta film stroka in javnost dobro sprejeli, zdaj že nekdanje ministrstvo za kulturo zanj v finančni podpori ni imelo posluha. »Z njihove strani sem sicer doživel enega najlepših komplimentov, ampak zadnji stavek je bil, da projekta ne bodo financirali,« je dejal Aleš Košir. Prostovoljno delo in lastna sredstva so tako zaznamovala nagrajeni film, Košir pa ustvarjalne volje zaradi tega ni izgubil: »Zavod Drugo oko sem ustanovil maja 2010. Imamo več aktivnosti, ob letošnjem evropskem letu aktivnega staranja bomo pripravili nove projekte. In seveda upam, da bomo uspešni na kakem razpisu.«